»Stopnja samooskrbe se bo še naprej zniževala«

O zagotavljanju samooskrbe, ekološkem kmetijstvu in populistični kmetijski politiki

Koliko je za Slovenijo, državo z izjemno majhnimi kmetijami in razdrobljenimi kmetijskimi zemljišči, smiselno, da si prizadeva za čim večjo samooskrbo?

Vsekakor na marsikaterem področju samooskrbe niti ni mogoče doseči. S posameznimi ukrepi je stopnjo samooskrbe mogoče nekoliko uravnavati – tudi zvišati pri posameznih proizvodih –, a vsako takšno poseganje pomeni neupoštevanje zakonitosti trga, to pa nujno pelje v smer, da bo hrana prej ali slej za potrošnika dražja, kot bi lahko bila. Pomembno se mi zdi, da čim bolje izkoristimo danosti, ki jih imamo. To pomeni, da imamo lahko pri nekaterih prehranskih artiklih presežke, pri drugih pa pač primanjkljaj. V Sloveniji imamo razmeroma malo njivskih površin. Zagotovo ne bomo nikoli pridelali dovolj žit. Utvara je pričakovati, da bomo razmere bistveno izboljšali, prej se bo zgodilo nasprotno, saj pridelava žit v Sloveniji ne more biti konkurenčna. Kmetije so za kaj takega večinoma premajhne, le peščica pridelovalcev je dovolj velikih, da so lahko stroškovno učinkoviti. Ima pa Slovenija izrazito veliko neizkoriščenega potenciala v travinju – tega je skoraj dve tretjini kmetijskih površin –, ki ga je mogoče izkoristiti predvsem za rejo goveda in drobnice.