»Stanovanjsko preskrbo smo s področja javnih politik zrinili na področje zasebnega odnosa med starši in otroki.«

Vlada napoveduje, da naj bi v naslednjih desetih letih najemniški trg okrepili z več tisoč novimi stanovanji. Tako naj bi mladi veliko hitreje prišli do lastnega bivališča. Načrt je ambiciozen, vendar verjetno ne prav realen, meni sociologinja prof. dr. Srna Mandič, predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje in predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

V Sloveniji imamo 320 tisoč stanovanj in 550 tisoč stanovanjskih hiš, skupaj torej kar 870 tisoč stanovanjskih enot – je to prevelik fond za dva milijona prebivalcev?

Če upoštevate, da je v Sloveniji približno 650 tisoč do 700 tisoč gospodinjstev in da imajo nekateri v lasti tudi počitniška stanovanja in hiše, potem skupno število stanovanjskih enot ni pretirano. Pravo vprašanje seveda ni, koliko stanovanjskih enot imamo, temveč kakšna je njihova kakovost oz. ali imamo dovolj primernih stanovanj. Življenjska doba stanovanja je 60 let, po preteku te dobe stanovanje zastara tako funkcionalno, lokacijsko kot tudi gradbeno. Težava pri nas je, da se stara stanovanja ne nadomeščajo. Imamo sicer ogromen stanovanjski fond, toda mnoga stanovanja niso na pravih lokacijah, so dotrajana in energetsko zelo potratna. Veliko je majhnih in vlažnih, pa tudi nenaseljenih stanovanj. Splošen vtis je, da živimo v razkošnih stanovanjih, v resnici pa se po bivalni površini na osebo uvrščamo bolj na rep evropske lestvice.