Grozi Kitajski po gospodarskem vzponu enak padec kot se je zgodil Japonski?

Kitajska centralna banka vidi krivca za padec na borzah v denarni politiki ZDA. Yao Yudong, raziskovalec na kitajski centralni banki, je dejal, da so negotovost na trgu povzročile informacije, da utegne ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) septembra dvigniti obrestno mero. Tako se je začelo iskanje krivca za sedanji kitajski borzni zlom.

Toda ta zlom ima širše razsežnosti. Padle so cene surovin, in tudi valute hitrorastočih držav. Kitajcem nikakor ne uspe, da bi jim investitorji spet zaupali. Za globalno gospodarstvo je odločilno, kakšne so razmere na Kitajskem. Če bo tam prišlo do trdega pristanka, bo to vplivalo na konjunkturo v vsem svetu, je po poročanju die Welt povedal Michael Heise, glavni ekonomist Allianz.

Trd pristanek v jeziku ekonomistov pomeni drastično zmanjšanje stopenj gospodarske rasti, recimo na polovico lanske, ko je kitajski BDP še dosegel 7,4-odstotno rast. Nekateri se že sprašujejo, ali Kitajski grozi enak padec, kot se je zgodil Japonski, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja veljala za novo svetovno gospodarsko silo, pa je čez nekaj let padla v depresijo. Največji problem pri Kitajski je, da nihče ne ve, kakšna je dejansko njena gospodarska rast, ker uradnim statistikam tako rekoč nihče več ne verjame.

Cilj vlade v Pekingu je, da bo letošnja kitajska gospodarska rast dosegla 7 odstotkov in natanko takšna je bila po uradnih statistikah v prvem in drugem četrtletju. Številni ekonomisti skušajo s svojimi izračuni priti do pravih številk. Med njimi je Wei Yao z investicijske banke Societe Generale. Po njenih besedah je kitajska gospodarska rast že od leta 2012 nižja od uradno objavljene. Lani je recimo dosegla 6,5 odstotka, v prvem polletju letos je bila malo pod 6 odstotki. Kitajski prihodek na prebivalca se je od začetka 90. let prejšnjega stoletja povečal za 24-krat in je danes na ravni članice EU Bolgarije. Od te ravni bodo skoki manjši.

Michael Hüther z inštituta nemškega gospodarstva v Kölnu je prav tako prepričan, da je deset ali več odstotna rast BDP na Kitajskem preteklost, ustalila se bo na 5 odstotkih. Manjša rast dejansko ne bi bila problem, problem bi bil, če bi šla Kitajska po poti Japonske, ki ji je po drugi svetovni vojni prav tako uspel s strani države načrtovani razvoj gospodarstva. Japonci so svoj razvoj enako kot Kitajci gradili na podcenjeni valuti in izvozu, tudi njihove stopnje rasti so bile enake kot na Kitajskem. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je letna rast japonskega BDP dosegala 8 do 10 odstotkov, vmes tudi 13 odstotkov.

Sredi 80. let je tam nastal nepremičninski balon z nerealnimi cenami in eksplozijo dolgov. Ta balon je počil konec 80. let. Slabi krediti so banke bremenili skoraj dve desetletji, zaradi česar je padal BDP in cene. Japonska zlasti zaradi starajočega se prebivalstva še danes ni našla poti iz krize.

Na Kitajskem je v zadnjih petih letih zadolženost gospodinjstev narasla s 130 na 180 odstotkov BDP. Kmalu bodo Kitajci morali začeti te dolgove odplačevati. Hkrati je na trgu presežna ponudba nepremičnin, zaradi česar so njihove cene že začele padati. Ta dva problema bosta imela še dolgo negativen vpliv, pravi Jörg Krämer, glavni ekonomist Commerzbank. Tako kot na Japonskem je tudi na Kitajskem prav zdaj problem starajoče se prebivalstvo. Zaradi politike enega otroka v zadnjih 35 letih se naglo povečuje število upokojencev, število zaposlenih pa se bo v prihodnjih letih začelo zmanjševati.

Če kitajsko gospodarstvo ne bo več raslo, bodo to še posebej občutila nemška podjetja, ki so v zadnjih letih od kitajske rasti imela ogromno koristi. Nemčija je gospodarski motor EU in največja gospodarska partnerica Slovenije. Motor slovenskega gospodarstva je izvoz, kar pomeni, da bo zaustavitev kitajskega motorja imela negativen vpliv tudi na slovensko gospodarstvo.

Nekateri ekonomisti, med njimi je Michael Heise z Allianz, opozarjajo, da je strah pred zlomom rasti kitajskega gospodarstva odveč. Stopnje rasti BDP na Kitajskem se bodo znižale, ne bodo pa strmoglavile, ker tega vlada v Pekingu nikoli ne bo dopustila, ker želi ohraniti socialni mir, so prepričani.