V Hudo Jamo

Roman Leljak je pred dobrim tednom tvitnil: »29. avgusta in 5. septembra ob 11.00 ponovno ogled Hude Jame. Vabljeni! V ta namen rabimo zaščitne gradbene čelade. Lahko kdo pomaga?« Ministrstvo za delo je Društvu za ureditev zamolčanih grobov že izdalo soglasje za vstop na območje rudnika v Hudi Jami.

Ogled bo mogoč, če bo zadoščeno vsem varnostnim predpisom in bo torej zagotovljen varen obisk. Ta mora biti zato organiziran v takšnem številu, da bodo vsi obiskovalci opremljeni z varnostno opremo, ki jo ima na razpolago upravitelj rudnika. Leljak ogled namenja »svojcem žrtev in vsem, ki menijo, da si vsak človek zasluži pieteten pokop«. Edini namen društva naj bi bil takojšen pokop mrtvih. Žalovati in opozarjati.

Leta 2009 je bilo, ko so v rovu svete Barbare v rudniku v Hudi Jami pri Laškem odkrili množično grobišče. Okoli 800 okostij so do danes že izkopali, v jašku pa so po ocenah še vedno ostanki približno dva tisoč žrtev. Med žrtvami iz leta 1945 naj bi prevladovali pripadniki slovenskega domobranstva, pripeljani s Teharij, oziroma hrvaški domobranci in ustaši iz enega od zbirnih taborišč v Celju. Večina žrtev je moških.

Je z zavzemanjem za pokop kaj narobe? Nikakor. Moti pa stranski politični diskurz. Na spletni strani YouTube je bil prejšnji mesec recimo objavljen posnetek enega izmed takšnih vodenih ogledov. Leljak na njem povojne poboje primerja s tistim v Srebrenici, preminule pa označuje za »nedolžne«, za civiliste. Ustaši, ki so med vojno na Hrvaškem pobili več kot pol milijona Srbov, muslimanov in Judov, so bili nedolžni civilisti? Podobne primerjave smo pred leti slišali tudi iz ust zgodovinarja in predsednika komisije za reševanje prikritih grobišč dr. Jožeta Dežmana. Rekel je, da Huda Jama ljudi, ki pridejo tja, nagovarja podobno kot taborišča v Dachauu, Auschwitzu in Srebrenici.

Omogočiti pomiritev svojcem žrtev je povsem človeško. V tem ni nič spornega. Enačenje načrtnega etničnega čiščenja s povojnimi poboji kolaborantov pa ni pošteno, čeravno je med tu pokopanimi tudi delež civilistov. In kaj ima z žrtvami Velimir Bujanec – hrvaški TV-voditelj, znan po ustaških stališčih? S stranko SDS je bil prisoten na spominski slovesnosti ob 70. obletnici pobojev v Hudi Jami, komemoraciji v režiji Leljakovega Društva za ureditev zamolčanih grobov. Res ni sporno, da se ti ljudje postavljajo kot glas višje moralnosti in etičnosti? Kot glas pietete?