Kritika / Moteči elementi

Nacionalkin informativni program ima novo podobo. Takšno, pri kateri v Dnevniku ne bomo več videli Jelene Aščić, v oddaji Globus ne Helene Milinković, v informativnem programu pa ne Erika Valenčiča. Besede, s katerimi je slednji končal svoje zadnje Zrcalo tedna, so bile preroške. »Smrt fašizmu, svoboda ljudem.« Že naslednji dan so ga brcnili na svobodo.

Odstranjevanje in premeščanje kritičnih, neodvisnih novinarjev sta še en znak travnizacije nacionalkinega informativnega programa, medtem ko nam ostanek zavijajo v celofan. Poleg avtonomno razmišljujočih kadrov so najprej zamenjali še pohištvo, muziko in barve.

Zaradi nekaj taktov državne himne, s katerimi se po novem začenjajo dnevnoinformativne oddaje in za katere je honorar pokasiral Patrik Greblo, se gledalci sprašujejo, ali je zdaj ob začetku Dnevnika in Odmevov treba vstati, ali vsaj biti tiho, ali naj raje preklopijo na POP, saj kmalu ne bo več nobene razlike.

Nova glasbena podlaga, ki jo uporabljajo za napovedovanje novic, je spodbudna, optimistična, vedra in bo tako poskrbela za protiutež samim novicam, zaradi katerih bi lahko gledalci postali črnogledi in kritični. Tudi vizualije v barvah trobojnice niso izbrane kar tako, saj se da z njimi lepo zakriti dejstvo, da informativni program postaja vse bolj rumen.

V tem kontekstu ne smemo prezreti zadnje julijske nacionalkine oddaje Odkrito – v novi sezoni jo selijo na tretji program –, v kateri je voditelj Seku M. Conde gostil vrhuško nacionalne radiotelevizije in v kateri sta si direktorica televizije Ljerka Bizilj ter generalni direktor radiotelevizije Marko Filli s ponavljanjem mantre »če delaš, delaš tudi napake« skušala oprati roke za nazaj in za naprej.

Ni naključje, da Biziljeva Fillija imenuje general, kot smo lahko slišali. In da Filli vztrajno uporablja srbohrvatizem vizuelno, čeprav so imeli v dotični v oddaji vsi, vključno z njim, polna usta pomena slovenskega jezika na nacionalki.

Biziljeva si je veliko zapisovala, vmes pa je nedvomno narisala črno piko varuhu pravic gledalcev in poslušalcev Ladu Ambrožiču, ko je zašpecal vodstvo in programski svet, da sta popolnoma brezbrižna do njegovih poročil ter do pripomb in pritožb gledalcev. In še eno črno piko, ker je grdo govoril o grozljivo slabih oddajah razvedrilnega programa, pri čemer smo vsi vedeli, katero ima v mislih.

Spremembe, ki jih trenutno izvajajo pod krinko racionalizacije stroškov, kot je prvoseptembrska ukinitev dopisništva v Zagrebu, s katero naj bi na leto prihranili 110.000 evrov, so namreč prozorne, če vemo, da so v nekaj mesecih brez slabe vesti zagonili 450.000 evrov z oddajo Ne se hecat’, katere kreativni vodja Bine Bizilj je v prostem času sin direktorice.

Ena od večjih nebuloz je tudi to, da so po novem v vsa poročila stlačili veliko okroglo mizo. Škoda, da namesto nje v studiu ne stoji gigantski kompas. Vodstvo nacionalne televizije ga krvavo potrebuje.