Libanonski komunisti v boj proti Isis

Libanonski komunisti so zaradi vse večje nevarnosti, ki jo predstavlja ISIS, organizirali gverilsko skupino, ki patruljira v dolini Bekaa. Pripadniki teroristične skupine ISIS se namreč nahajajo samo deset kilometrov pred njihovimi domovi, streljanje pa se pogosto sliši tudi čez mejo. »Do sedaj nismo imeli neposrednih bojev z Islamsko državo ali Al Nusro. Tukaj smo kot podpora za obrambno črto libanonske armade. Toda manjše skupine borcev se lahko prebijejo skozi planine, mi pa smo tukaj zato, da jih odkrijemo in najdemo. Največja razlika med nami in Hezbolahom je v tem, da prihajamo iz različnih delov libanonske družbe. Med nami so suniti, šiiti, Druzi. Nismo klasična armada,« je dejal eden od komunističnih borcev.

Libanonska Komunistična stranka je bila ustanovljena leta 1924 in v zadnjih letih sicer ni dosegla večjega uspeha na volitvah, toda njeni pripadniki so še zmeraj prepričani, da jih v prihodnosti čakajo pomembne naloge. Skorajda vsaka hiša v vasi, ki se nahaja blizu nevarne doline, ima kakšnega od članov družine, ki je postal prostovoljec v gverilski komunistični enoti in zna uporabljati orožje. Izkušnje so se prenašale iz roda v rod, tudi iz generacije starejših borcev, ki so svoje izkušnje pridobili v boju proti izraelskim silam. Veliko pozornosti posvečajo tudi znanju.

»Naša prioriteta je bila zmeraj tudi izobrazba in borimo se ne samo z našim orožjem, pač pa tudi z izobrazbo. Svojo prihodnost vidim v vlogi računalniškega tehnika, ne samo borca. Mi se ne borimo radi, vendar moramo biti pripravljeni na to, da branimo naše vasi in mesta,« je dejal 23-letni Wizzam, ki v mejno področje odhaja po predavanjih.

Libanon je sicer etnično zelo pisana država. V Libanonu živijo pripadniki več verstev: kristjani, muslimani (suniti, šiiti, alaviti), Druzi in ostali. Zaradi politične občutljivosti uradnega popisa ni bilo že od leta 1932, predvideva se, da je muslimanov približno 60 %, ostalo so kristjani. Med slednjimi je največ Maronitov, sledijo pripadniki grške pravoslavne, grške katoliške, armenske pravoslavne in armenske katoliške cerkve, najmanj pa je protestantov. Kurdov je manj kot en odstotek. Maloštevilna judovska skupnost se je izselila ob izbruhu državljanske vojne. V tujini živi okoli 20 milijonov libanonskih izseljencev, predvsem kristjanov. Med uradne prebivalce Libanona ne štejejo med 160.000 in 225.000 palestinskih beguncev, ki so se v državo zatekli med izraelsko - arabskimi vojnami in ne uživajo vseh državljanskih pravic.

Lani avgusta so islamski skrajneži obkolili položaje libanonske vojske ter zatem napadli in prevzeli nadzor nad mestom Arsal, ki je le 124 kilometrov severovzhodno od Bejruta, ki je v svoji zgodovini videl že veliko gorja. Od tedaj naprej prebivalci v vseh obmejnih mestih živijo v strahu pred možnimi vpadi pripadnikov islamske države iz Sirije. »Imamo močno voljo in željo, da se borimo z ekstremisti do zadnje kaplje naše krvi in zadnjega metra naše zemlje,« je dodal drugi komunistični borec gverilske enote iz Libanona.