Ustavni sodniki pod pritiskom

Slovenski ustavni sodniki so pod velikim pritiskom, kako odločiti o zahtevi po referendumu o izenačitvi pravic istospolnih in heteroseksualnih parov. A tokrat ne toliko pod pritiskom politike.

Čeprav se naj ustavni sodniki pri odločanju ne bi ozirali na dogodke v zunanjem svetu, pač pa odločali po pravu in vesti, so vseeno ljudje in za svet okoli sebe ne morejo biti neobčutljivi. Svet okoli njih pa jim vztrajno sporoča, da bi z razpisom referenduma, ki bi skoraj gotovo pokopal izenačitev pravic, ostali bolj ali manj osamljeni v mnenju, da za podelitev nekaterih človekovih pravic istospolno usmerjenim »še ni pravi čas«.

Glavna občinska uradnica iz Kentuckyja Kim Davis je bila recimo pred dnevi obsojena na zaporno kazen, ker je v nasprotju z zakonom zavračala izdajo poročnih dovoljenj homoseksualnim parom. Izgovarjala se je na ugovor vesti, in sicer, da ji vera (Davisova je kristjanka) ne dovoljuje, da bi homoseksualcem izdala dovoljenje za poroko. Na izbiro je sicer dobila, da neha kršiti zakon oziroma dovoli občinskim uradnikom, da izdajajo poročna dovoljenja istospolnim parom, a se je temu odrekla in raje kot mučenica sprejela zaporno kazen. Davisova je v očeh nasprotnikov podeljevanja pravic istospolnim , tako mislijo tudi v Sloveniji, obveljala za neustrašno borko za pravico do svobode veroizpovedi. A sodeči zvezni sodnik David Bunning je pojasnil, da je tudi sam globoko veren kristjan, a da je kot Davisova prisegel, da bo spoštoval zakone. Dodal je še, da bi bilo zelo nevarno, če bi dovolili, da se ljudje odločajo po svojem verskem prepričanju, ne pa po zakonu ali v skladu z odločbami sodišč. Par dni kasneje je Davisovo sicer izpustil, ker so njeni podrejeni (z izjemo njenega sina) začeli izdajati dovoljenja za poroko. Nazaj v zapor bo morala, če se bo pri izdajanju dovoljenj spet zapletlo.

Poleg tega so ustavni sodniki prejšnji teden in že večkrat v preteklosti slišali celo papeža Frančiška dejati, da homoseksualnosti ne more obsojati, navkljub nasprotnemu stališču uradne rimskokatoliške cerkve. Med slovenskimi ustavnimi sodniki so taki, ki glavarja rimskokatoliške cerkve ne vidijo kot najvišje avtoritete na področju spoštovanja človekovih pravic, nekateri med njimi pa, po drugi strani, redno hodijo v cerkev in se udeležujejo rdeče maše. A vsi ustavni sodniki bodo pri odločanju vseeno težko odmislili odločitev sicer dokaj konservativnega ameriškega vrhovnega sodišča, ki je pred kratkim odločilo, da je pravica do poroke človekova pravica in je zaradi tega tudi pravica istospolnih parov.

Ena izmed pomembnejših nalog ustavnih sodnikov povsod po svetu je, da prepoznajo družbeni razvoj in z njim razvijajoče se človekove pravice, kadar politika tega noče videti. Ali kot v slovenskem primeru, kadar je celo večinska politika to že spoznala, a se temu upira del (konservativne) javnosti.