Preštevanje dlak in merjenje velikosti testisov

Kdo so tujci, prosilci za azil, migranti, begunci, ki prihajajo k nam? Če njihove identitete ni mogoče ugotoviti drugače, država odredi medicinski pregled. Točneje, če država dvomi, da je mladoletnik, ki je v Slovenijo prišel brez osebnih dokumentov ter brez očeta in mame, res mladoleten, odredi pregled njegove poraščenosti, izraščenosti modrostnih zob, velikosti njegovih mod …

Dokaj redko se zgodi, da v Slovenijo vstopi mladoleten tuj državljan brez osebnih dokumentov in brez spremstva ožjega sorodstva in vloži prošnjo za azil. Se pa zgodi, doslej so bili to z redkimi izjemami samo fantje. Kadar je na prvi pogled jasno, da gre za mladoletnika, mu v skladu z mednarodnimi konvencijami pripada večja stopnja zaščite kot polnoletnemu prosilcu za azil. Mladoletniki so recimo nameščeni v oddelek, kjer je bolje poskrbljeno za njihovo varnost. In če ne drugega, je vsaj za čas trajanja njegove mladoletnosti dejansko onemogočena izročitev v državo izvora. Bolje je biti mladoletni prosilec za azil kot pa polnoletni. Zato država, kadar je v dvomu o starosti prosilca za azil, odredi »medicinski pregled«, ki naj bi ta dvom odstranil.

»Medicinska sestra jih najprej stehta, izmeri višino in pritisk. Sledi pogovor, kjer jih zdravnica sprašuje o njihovi družini, šolanju, pa kolikokrat na teden se brijejo, preveri poraščenost telesa, prešteje zobe, preveri velikost testisov… Slednje poteka tako, da imajo na vrvico navezane različno velike kroglice, ki jih potem zdravnica primerja z velikostjo testisov prosilca za azil. Na podlagi tega oceni starost,« pojasnjuje Marina Uzelac, ki je na Slovenski filantropiji pristojna za področje mladoletnih migrantov in mladoletnikov brez spremstva. »To se nam v osnovi zdi etično sporno in nesprejemljivo, saj ljudi na ta način dehumanizirajo. Ob tem je pomembno poudariti, da na podlagi medicinskega pregleda ni mogoče nedvoumno določiti starosti določene osebe, gre lahko za več let razlike.«

Te preglede država izvaja od konca leta 2012, ko je v mesecih pred sestopom z oblasti zaradi protestov oziroma vseslovenskih ljudskih vstaj Janševa vlada po skrajšanem postopku sprejela spremembo zakona o mednarodni zaščiti. Z njo je v več točkah znižala standarde zaščite prosilcev za azil. Ukinila je recimo pravico do brezplačne pravne pomoči in podpore svetovalcev za begunce na prvi stopnji, ukinila možnost vložitve prošnje za azil na slovenskih veleposlaništvih v tujini. In uvedla »medicinske preglede za ugotavljanje starosti mladoletnikov brez spremstva«. Spremembi zakona so tedaj nasprotovali v Pozitivni Sloveniji in SD. Pa tudi varuh človekovih pravic in vse vidnejše nevladne organizacije s področja človekovih pravic (Slovenska filantropija, Amnesty International Slovenije, Pravno informacijski center nevladnih organizacij) ter celo Visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Predlagatelj zakona (vlada oziroma ministrstvo za notranje zadeve) pripomb, z redkimi izjemami, ni upošteval. Tudi pravega namena sprememb niso skrivali, zapisali so ga kar v predlog zakona. Medicinski pregled za ugotavljanje starosti mladoletnih prosilcev so uvedli, »da bi preprečili zlorabo odraslih prosilcev za mednarodno zaščito, ki trdijo, da so mladoletniki brez spremstva«. Za potrebe lažjega vračanja prosilcev za azil tja, od koder so prišli, torej. Verjetno tudi zato begunec, ki zavrne medicinski pregled, po zakonu obvelja za polnoletnega.

Ministrstvo za notranje zadeve je potem pogodbo za izvajanje tovrstnih medicinskih pregledov sklenilo s Pediatrično kliniko v Ljubljani. Strokovni direktor klinike dr. Rajko Kenda pojasnjuje, da je šlo za edino logično potezo, »saj je Pediatrična klinika v bistvu edina v državi, ki ima endokrinološki oddelek, ki se ukvarja s starostjo oziroma spolno zrelostjo osebe«. Kenda dodaja, da po pregledu pripravijo oceno starosti osebe, saj »natančne metode, s katero bi lahko na mesec natančno določili starost, ni. V vseh primerih smo lahko zgolj približno ocenili starost osebe, zato bi od ministrstva pričakoval, da v dvomu tako osebo imajo za mladoletnika«. Poleg tega se Kenda zaveda, da so lahko nekatere metode, kot je rentgensko slikanje za potrebe določanje starosti (uporabili so ga v le enem primeru), tudi etično sporne, »ker gre za poseg, ki je škodljiv za telo in ni opravljen v medicinske namene«.

Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so v dveh letih in pol od uveljavitve zakona v postopku podeljevanja mednarodne zaščite odredili šest takšnih pregledov. To pomeni nekaj več kot dva na leto. Na prvi pogled se zdi malo, a z vidika posameznega »zdravstveno pregledanega« begunca sploh ni pomembno, koliko drugih je bilo še napotenih na tak pregled. In glede na napovedani prihod večjega števila beguncev in prosilcev za azil bo takšnih primerov v prihodnje zagotovo precej več kot doslej. Poleg tega ima od leta 2011 po zakonu o tujcih tudi policija možnost , da tujca, ki ni v azilnem postopku, prav tako napoti na takšen pregled. Te možnosti doslej še niso izkoristili, kmalu bodo dobili priložnost.

Bi vzeli begunca k sebi?

To ne bo lahko. Prosilci za azil, še toliko bolj pa vsi drugi begunci, so v pristojnosti (in pod nadzorom) policije.

Peter Petrovčič

Bi radi pomagali? Sprejeli begunsko družino, ji omogočili nastanitev v svojem stanovanju ali drugem stanovanju v vaši lasti, kot v začetku devetdesetih, ko so k nam prihajali begunci iz Bosne? Ne bo šlo.Ti časi so minili, Slovenija je odtlej postala do prosilcev za azil in drugih beguncev ena najbolj neprijaznih evropskih držav. Po zakonu o tujcih bi bili v prekršku. Predvidena globa za solidarnost je v tem primeru od 2000 do 4500 evrov.

Begunci, ki bodo prišli v Slovenijo, bodo do nadaljnjega v pristojnosti države, točneje v pristojnosti policije. Vsaj dokler se ne uredi njihov status, velika večina pa tudi po tem. Ne gre namreč za trajno ureditev statusa, pač pa zgolj za vprašanje razvrstitve beguncev na tiste, ki bodo v Sloveniji želeli vložiti prošnjo za azil, in tiste, ki te prošnje ne bodo vložili in bodo pot želeli nadaljevati v druge članice EU. Če bodo prvi dobili status prosilca za azil, bodo ti drugi dobili dovoljenje za začasno zadrževanje na ozemlju Slovenije.

V bistvu fizične osebe z nastanitvijo beguncem ne bodo mogle pomagati. Vsaj dokler ne bi število beguncev preseglo zmogljivosti države za trajno ali začasno namestitev in bi bila država k temu prisiljena. To so potrdili tudi na ministrstvu za notranje zadeve, kjer ne skrivajo, da imajo pravico bivati na zasebnem naslovu zgolj azilanti, torej tujci, ki jim je bila priznana pravica do mednarodne zaščite. Prosilci za azil, ki jih država takoj po vložitvi prošnje namesti v azilnem domu (ta je dejansko nekakšen zapor s sproščenim režimom varovanja), pa lahko bivajo na zasebnem naslovu zgolj izjemoma. Postopki pridobivanja dovoljenja za selitev so namreč tako zelo oteženi, da bi ugodno rešene prošnje v zadnjih letih lahko prešteli na prste ene roke.

Vsem drugim, torej veliki večini beguncev, ki bodo pot želeli nadaljevati v drugo članico EU, na ta način ne boste mogli pomagati. Pristojnost in nadzor nad njimi bo imela policija, zato bodo tudi nameščeni izključno na eni ali več skupnih lokacijah, ki policiji omogočajo popoln nadzor.

Prihod beguncev

Smo pripravljeni? Kakšen je načrt vlade?

Anže Lebinger

Po zapolnitvi zmogljivosti v azilnem domu v Ljubljani (203) se bo načrt glede na število prišlekov začel izvajati v treh fazah. V drugi fazi bodo začasne nastanitve med drugim uredili v samskem domu na Kotnikovi ulici v Ljubljani in v počitniškem domu notranjega ministrstva na Debelem Rtiču; ko pa bo beguncev več kot 500, se bodo aktivirali še drugi začasni centri in kompleks obrambnega ministrstva v Logatcu.

Poleg logističnega dela je pomemben tudi odziv ljudi. Bomo beguncem izrekli strpno in človekoljubno dobrodošlico? Župan Ankarana Gregor Strmčnik pravi, da je topel sprejem najmanj, kar lahko ponudijo lokalne skupnosti. V najmlajši slovenski občini so s civilnimi društvi glede pomoči soglasni: namenjena bo najšibkejšim – družinam z otroki in oslabelim. Administrativni, nastanitveni, oskrbni, zdravstveni in izobraževalni postopki so sicer stvar države, vendar imajo lahko občine pri tem dopolnilno vlogo. V Ankaranu želijo biti zgled. Za najmlajše pripravljajo različne delavnice in lutkovne predstave. »Če bomo zmogli mi, bodo tudi v drugih občinah,« pravi župan Strmčnik.

Prav tako so pripravljeni pomagati v Slovenj Gradcu. Občina je na spletni strani opozorila na pomanjkljivo evropsko politiko, kar zadeva reševanje humanitarne krize in težave zaradi sočasnega odpravljanja posledic gospodarske krize. Kljub temu v njej menijo, da »države članice ne bi smele biti brezbrižne, kar bi moralo veljati tudi za Slovenijo kot humano, socialno in civilizirano državo«, zaradi česar so pripravljeni pri sprejemanju beguncev prevzeti dejavno vlogo. K pomoči beguncem poziva tudi občina Velenje, kjer bodo septembra zbirali najnujnejše življenjske potrebščine, pripravljeni pa so sprejeti tudi deset ljudi.

Ponekod so bolj zadržani, recimo v Lendavi, občini, ki je lahko »med najbolj izpostavljenimi«. Občina pravi, da sama nima nikakršnih prenočitvenih zmogljivosti, in dodaja, da ima država v tej prekmurski občini v lasti t. i. Murino halo, kjer bi lahko začasno namestili 100–200 oseb. Tam naj bi delo civilne zaščite in humanitarnih organizacij usklajevala prostovoljka, pomoč pa je ponudila dobrodelna organizacija mladih Leo klub. Sprejemni centri ob meji bodo vzpostavljeni vsaj še v Brežicah, Podlehniku, Črnomlju, Ilirski Bistrici in občini Grad. Na prihajajoče se pripravljajo tudi v Ljubljani. Poleg siceršnjih zmogljivosti razmišljajo še o preureditvi stare šole v Polju.