Komentar / Kako misliti (ne)enakost

Če pustimo ob strani romanco z lady Marianne, je med zgodbami o Robinu Hoodu morda najbolj znana tista o njegovem boju z nottinghamskim šerifom. Ta med ljudmi ni bil osovražen le zaradi krutosti, ampak predvsem zaradi tega, ker je jemal revnim in dajal bogatim. Robin Hood – vsaj tako pravi legenda – je zaradi čezmernega (in neupravičenega) izkoriščanja revnih jemal bogatim in dajal nazaj revnim. Prav zato velja vse do danes za zaščitnika revnih in izkoriščanih, po njem se imenuje tudi tako imenovani indeks Robina Hooda oziroma Hooverjev indeks. Ta velja za enega izmed osnovnih indeksov merjenja neenakosti socialno-ekonomskega statusa. Obstaja pa tudi tako imenovani davek Robina Hooda, s katerim naj bi obdavčili različne finančne transakcije in s katerim naj bi dosegli večji nadzor nad vplivom finančne »industrije«. Kakor je v klasičnem delu Equality poudaril britanski zgodovinar in družbeni kritik Richard H. Tawney, velja tako imenovano načelo Robina Hooda – vzeti bogatim in dati revnim – za eno od osnovnih strategij zagotavljanja enakosti.