Škotska: S »sprožilci« do novega referenduma o neodvisnosti

Voditeljica Škotske nacionalne stranke (SNP) Nicola Sturgeon je napovedala, da bo v partijskem manifestu za volitve ki bodo leta 2016 vključila tudi »sprožilce«, ki bodo odločilni v primeru zahteve za novi škotski referendum o neodvisnosti. Ti sprožilci bi lahko bili posebni dogodki ali odločitve vlade v Londonu, na primer o izstopu iz Evropske unije (po morebitnem referendumu, ki ga napovedujejo konservativci) ali pa neizpolnitev zavez o večji samostojnosti in samoupravi Škotske, ki jih je britanska vlada dala neposredno pred lanskoletnim referendumom o neodvisnosti, na katerem je 1,6 milijona Škotov (45 odstotkov) glasovalo za neodvisnost, 45 odstotkov pa proti.

Britanski predsednik vlade David Cameron je maja že izključil možnost drugega referenduma o neodvisnosti kljub velikemu uspehu škotskih nacionalistov na tedanjih volitvah. Sedmega maja je namreč SNP uspela osvojiti kar 56 sedežev v 59-članskem škotskem parlamentu. »Naš manifest bo določil okoliščine in časovni okvir, v katerem bo drugi referendum primeren. In potem bo od ljudi odvisno, ali bodo sprejeli in glasovali za ta manifest,« je dejala Nicola Sturgeon v svojem intervjuju. Viri, ki so blizu voditeljici SNP, so sporočili, da bo število »sprožilcev« morebitnega drugega referenduma o škotski neodvisnosti omejeno, vendar bi lahko vključevalo tudi »dramatičen, nepredviden dogodek«, kot na primer odločitev predsednika britanske vlade Davida Camerona, da veliko Britanijo popelje v še eno »nezakonito vojno«. Referendum bi v tem primeru lahko razdelil sedanjo Veliko Britanijo, ki še zmeraj zaseda mesto petega največjega gospodarstva na svetu. Tiskovni predstavnik predsednika britanske vlade je na te napovedi dal hladen odgovor, češ da so ljudje v Škotski »lani glasovali, da ostanejo del Velike Britanije« ter da bo vlada na podlagi svojih »zavez« poskrbela za to, »da dobijo dodatna pooblastila«.

Na prihodnji razvoj politične situacije v Veliki Britaniji bi lahko vplivala tudi nedavna izvolitev Jeremya Corbyna za voditelja laburistov. Nicola Sturgeon je namreč dala vedeti, da bi v primeru, če laburistična stranka z novim vodstvom ne bo imela možnosti premagati konservativce na naslednjih volitvah, to lahko znova povečalo želje in zahteve po neodvisnosti Škotske. »Realnost danes pa je takšna, da v trenutku, ko država potrebuje močno opozicijo torijcem, Jeremy Corbyn vodi globoko in zelo resno razdeljeno stranko,« opozarja voditeljica največje škotske stranke. Sturgeonova je že pred tem večkrat opozorila, da bi v primeru, če bi Anglija glasovala za odhod iz EU na referendumu, ki ga je David Cameron napovedal za leto 2017, Škotska zahtevala drugi referendum o neodvisnosti, tako da bi Škoti lahko ostali del EU.

Če bi bil referendum o škotski neodvisnosti danes, bi 53 odstotkov Škotov glasovalo za neodvisnost, 44 bi jih bilo proti, trije odstotki pa bi bili neopredeljeni. Gre za prvo raziskavo v letu dni, v kateri je število tistih, ki bi glasovali za neodvisnost Škotske večje od števila tistih, ki bi glasovali proti neodvisnosti. Na vprašanje, ali podpirajo drugi referendum, bi 50 odstotkov vprašanih na to pristalo v naslednjih petih, 58 odstotkov vprašanih pa v naslednjih desetih letih. Če bi velika Britanija zapustila EU, bi jih 52 odstotkov podprlo drugi referendum. Okoli 41 odstotkov bi isto storilo ob zelo dragi obnovi jedrskih raket Trident, polovica pa tudi v primeru, če bi britanski parlament sprejel spremembe zakonodaje, ki bi za veljavnost britanskih zakonov v Angliji določala tudi večino angleških glasov.

Da se vse to ne bo zgodilo, bo vlada v Londonu morala resneje pristopiti k uresničevanju preteklih obljub. Samo dva dni pred referendumom o neodvisnosti septembra 2014 so namreč predsedniki treh najpomembnejših strank v Veliki Britaniji - konservativne, liberalne in laburistične stranke - Škotom v primeru zavrnitve neodvisnosti obljubili veliko večje pristojnosti, kot jih imajo doslej. In to kljub temu, da sporazum iz leta 2012 škotski vladi in vladi v Londonu mesec dni pred dnevom referenduma ne dovoljuje javno podajati novih pobud in obljub. Tri največje stranke so to pravilo prekršile tako, da so ga zaobšle - predlog o nekakšni večji avtonomiji (znani pod imenom Devo-Max) so podali strankarski voditelji (ki sestavljajo vlado), ne pa sama vlada. Toda sedaj je te obljube zelo težko izpolniti, nezadovoljstvo Škotov pa narašča. Tudi če referenduma o neodvisnosti v naslednjih petih ali desetih letih na Škotskem ne bo, bi namreč v primeru izpolnjenih obljub Škotom Velika Britanija postala de facto federacija, v primeru neizpolnitve obljub pa ponovitev referenduma o neodvisnosti Škotske v bližnji prihodnosti prav tako, kot kažejo izjave voditeljice SNP, sploh ni izključena.