Smrtonosni paralizator

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je prejšnji teden odkrito potrdila, da bo tista notranja ministrica, ki bo policiji izpolnila dolgoletno neuslišano željo – da lahko začne uporabljati električne paralizatorje. Poskusno kakopak, a vendarle želi ministrica uvesti zakonsko podlago za uporabo; odsotnost te je sedaj policiji edina preprečevala, da bi uporabljala paralizatorje, ki jih je kupila pred desetletjem.

Paralizator je orožje oziroma prisilno sredstvo, ki v človeško telo spusti električni tok z napetostjo 50 tisoč voltov, kar začasno povsem ohromi osrednje živčevje. Naj bi bil precej manj nevaren od strelnega orožja, a čeprav naj bi se uporabljal, kadar (še) ni potrebe po strelnem orožju, lahko povzroči smrt. In to zelo lahko. Po podatkih Amnesty International je leta 2013 v ZDA, kjer so policisti oboroženi tudi s paralizatorji, zaradi policijske uporabe tega sredstva umrlo vsaj 42 ljudi. Skupaj jih je zaradi tega od leta 2008 umrlo že skoraj 600.

V slovenski policiji pravijo, in pri tem jih podpira tudi ministrica, da pri opravljanju svojega dela »vedno znova ugotavljamo, da obstaja delna praznina med palico in strelnim orožjem« in da policisti nimajo prisilnega sredstva, s katerim »bi lahko z varne razdalje in uspešno obvladali upiranje osebe ali odvrnili njen napad«. Zdi se razumno. A ne za varnostne razmere, ki vladajo v Evropi oziroma v Sloveniji.

Čeprav na policiji tega ne vidijo tako, vsako dodatno prisilno sredstvo vedno pomeni povečanje represije. Dokaz tega so podatki o uporabi paralizatorja v ZDA. A paradoksalno je prav tam uvedbo električnih paralizatorjev načeloma mogoče utemeljiti kot uvedbo dodatnega prisilnega sredstva, ki zmanjšuje represijo oziroma posledice represije. Navkljub žalostnim podatkom o številu smrtnih primerov v ZDA policisti med opravljanjem dela manj ljudi pobijejo s paralizatorjem kot s strelnim orožjem. V takšnih razmerah in samo v takšnih razmerah je mogoče uvedbo paralizatorja videti kot nov, manj smrtonosen, čeprav še vedno smrtonosen način za obvladovanje posameznikov, ki se upirajo policijskim postopkom.

V Sloveniji so varnostne razmere drugačne. Osumljenci in druge »stranke« policijskih postopkov navadno pri sebi nimajo strelnega orožja in drugih smrtonosnih sredstev. Slovenski policisti redko streljajo na civiliste in jih še redkeje ubijejo. Ker za to nimajo pravega razloga. V tak-

šnih, povsem drugačnih varnostnih razmerah od tistih v ZDA uvedba električnih paralizatorjev ne bi pomenila načina za uporabo manj smrtonosne sile. Pač pa zgolj način za uporabo več in večje sile, kot jo imajo policisti pravico uporabiti po veljavni zakonodaji. Način, kako bi uporabo »strokovnega prijema«, ki res redko pusti resnejše poškodbe, zamenjalo prisilno sredstvo, ki povzroči začasno ohromljenost in ne tako redko trajne posledice, ki se lahko končajo tudi s smrtjo.

Ministrica, ni še čas za uvedbo paralizatorjev. Še zdaleč ne.