Otroška pištolica …

Oliver Cvijanovič, na Twitterju znan pod imenom @vitaminC_si, ne mara glasbe Gala Gjurina oziroma glasbenika samega. To je več kot očitno, če pogledamo njegov Twitter profil. Pred dnevi pa je tvitnil: »A vam neki povem? Gal Gjurin je vložil kazensko ovadbo zoper mene. Pravkar sta me obiskala policista.«

Zakaj? Cvijanoviču sta policista razložila, da gre za fazo zbiranja podatkov o obstoju morebitnega kaznivega dejanja, in sicer ogrožanja varnosti, za kar sta predvidena denarna kazen in zapor do enega leta. Pregon se začne na oškodovančev predlog, ki ga je Gjurin tudi res podal.

S čim naj bi prek Twitterja @vitaminC_si podal »resno grožnjo, da bo napadel njeno/njegovo življenje ali telo«? S posnetkom, ki ga je posnel in objavil na Twiterju. V njem spremlja pogovorno oddajo Epilog na POP TV, v kateri je bil gost tudi Gjurin, nato pa z otroško igračko v obliki pištole, ki izstreli penasti metek, ustreli v televizijski sprejemnik, ko ima besedo Gjurin. Med drugim so mu policisti očitali tudi objavo fotografije Gjurinovega otroka, a Cvijanovič pravi, da je to na Twitterju storil nekdo drug, on pa je tisti tvit zgolj retvital.

Cvijanovič je bil ob obisku policistov presenečen, a meni, da ni naredil nič narobe, gotovo pa nič kaznivega: »Mogoče so moji tviti o njem neokusni, ampak naj mi pač ne sledi. Lahko je užaljen, ne more pa se čutiti ogroženega.« Je pa res, še pojasnjuje, da je posnetek prej imel nekaj čez petsto ogledov, potem ko je javnost obvestil, da so ga obiskali policisti, pa preko 25 tisoč.

Gjurin pojasnjuje, da je predlog za pregon proti Cvijanoviču podal zaradi »vsebine in načina njegovega izražanja in frekvence objav, ki sta pri meni in mojih družinskih članih povzročila občutek ogroženosti«. »Čeprav,« dodaja Gjurin, Cvijanovičeve objave vsebujejo tudi »nakazano streljanje mene v glavo, zažiganje mojih CD-jev ter več kot tri leta trajajoče žaljivo izražanje ter javno blatenje, tako v besedah kot slikah, me je najbolj vznemirila fotografija mojega otroka, ki jo je očitno moral posneti sam oz. nekdo, ki je z njim povezan.« Gjurin še pojasnjuje, da se s Cvijanovičem ne poznata in da mu motivi za njegova dejanja niso znani, da pa je »njegovo početje šlo preko sprejemljivih okvirjev, tako moralnih kot pravnih«. Po njegovem mnenju zato v tem primeru ne gre več za vprašanje svobode govora in izražanja, »temveč za odkrito izkazovanje nasilja in zalezovanje, v kontekst katerih je vključil tudi mojega otroka. Pri otrocih in njihovi varnosti pa ni več šale, mislim, da bi se enako odločil vsak starš.«

Res marsikaj v tej zgodbi ni hecnega niti okusnega, tudi kazenski pregon zaradi zapisov na Twitterju ne.