Kultura / Prispodoba o prehodu iz enega v nek drug svet
© Damjan Švarc
V Stari dvorani SNG Maribor bo 18. septembra ob 20.00 premiera komedije A. P. Čehova Višnjev vrt v prevodu Milana Jesiha. Delo, ki smo ga do sedaj poznali pod naslovom Češnjev vrt, je Čehov napisal leta 1904, ko so se v svetu napovedovale velike družbeno-politične spremembe. Pod režijo se podpisuje Gábor Tompa, mednarodno uveljavljeni romunski režiser, ki je na gledališke odre postavil več kot 100 odmevnih uprizoritev.
Zadnje gledališko delo Čehova, govori o prehodu iz enega v nek drug svet s prispodobo o uničenju sadovnjaka in njegovi bodoči uporabi v letoviške namene. Gre za žrtvovanje navidezno neuporabne lepote višenj, po katerih je posestvo slovelo, zaradi finančne koristi in razvedrila, ki jih želi novi gospodar ponuditi morebitnim kupcem. Prispodoba spremembe! Kaj bi lahko bilo višnjevemu vrtu, ki ga posekajo, enakovredno danes? Kakšno izgubo doživljamo danes? To je bilo glavno vprašanje. Kateri višnjev vrt je žrtvovan?
Višnjev vrt je labodji spev, ne samo Antona Pavloviča Čehova (1860–1904), ki je z njim zaključil svoje umetniško in življenjsko poslanstvo, ampak tudi nekega obdobja in družbe. Kot Damoklejev meč visi v zraku atmosfera umiranja starega sveta, sečnje, ki pušča za seboj samo nostalgične spomine in izpraznjeno življenje. Višnjev vrt je zaradi preciznih in ostrih rezov, ki razgaljajo vse in vsakogar, ki razkrivajo nesorazmerja med idealom in kapitalom, iluzijo in realnostjo, iskanjem ljubezni, spominov in pozabe, ena najbolj razburljivih dram 20. stoletja. Banalna stvarnost se pri Čehovu skriva pod mehko poetičnostjo, boleča resnica za otožno simboliko. Skozi humor in satiro je ruski mojster slikal položaj človeka, ki se znajde v prelomnih življenjskih situacijah.
V predstavi nastopajo Ksenija Mišič, Ana Urbanc, Nataša Matjašec Rošker, Aleš Valič k. g., Kristijan Ostanek, Matija Stipanič, Vlado Novak, Maša Žilavec, Davor Herga, Mateja Pucko, Ivo Ban k. g., Nejc Ropret, Viktor Meglič, Irena Mihelič in Mojca Simonič. Za dramaturgijo je poskrbel Georges Banu, scenografijo in kostumografijo Carmencita Brojboiu, za izbor glasbe Davor Herga, Gábor Tompa.