Kultura / Raziskovalni in kuratorski interdisciplinarni projekt

V Mestni galeriji Ljubljana bodo 24. septembra ob 20.00 odprli razstavo z naslovom Narobe obrnjeno-ne tako bela kocka. Večletni raziskovalni in kuratorski interdisciplinarni projekt, ki ga sestavljata razstavi, konferenca in dve publikaciji, sta zasnovali Alenka Gregorič, umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in KC Tobačna 001 ter makedonska neodvisna kustosinja in umetnostna teoretičarka Suzana Milevska. V projektu poskušata "analizirati obstoječe teoretične in kritične umetnostne prakse, ki se jih lotevajo srednje- in vzhodnoevropski umetniki, umetniške skupine, raziskovalci, institucije, ki se osredotočajo na kritiko aktualnih modelov institucij in njihovih programov ter na delovne pogoje v umetniški produkciji."

Razstava in drugi deli projekta izpostavljajo spreminjajoča se razmerja med vlogami, ki jih pri produkciji, prezentaciji in zbiranju sodobne umetnosti v obdobju družbenopolitične in gospodarske tranzicije igrajo na eni strani umetnost in umetniki ter na drugi strani muzeji, galerije in druge javne in zasebne umetnostne institucije. Glavni vprašanji, s katerima se kustosinji ukvarjata v raziskavah, sta: kako so institucije vplivale druga na drugo in se vzajemno spreminjale med interakcijo in/ali sodelovanjem v času spremembe političnega sistema in prehoda s centraliziranega na tržno gospodarstvo in predvsem kako so na tovrstne spremembe (lahko) vplivali umetniki. Razstava prinaša tudi razmislek o potrebi po novih, alternativnih medinstitucionalnih in nadinstitucionalnih modelih institucij ter njihovih strategij in vlog.

Na razstavi so predstavljena dela iz poznih sedemdesetih in osemdesetih let, za protiutež pa so jim postavljena dela iz devetdesetih let in prvega desetletja tega tisočletja. Med njimi so projekti, ki so veljali za ključne in specifične za "institucionalne razprave" v socialističnem kontekstu, še preden se je v ameriški in zahodnoevropski umetnosti pojavila institucionalna kritika. Družbenopolitične in gospodarske okoliščine–in s tem zgodovinski pogoji–so v socialističnem (in postsocialističnem) kontekstu ustvarili bistveno drugačen vzorec razmerij med institucijami, umetniki, kustosi itd.