Da si proizvajalci avtomobilov na vse načine prizadevajo olepšati podatke o porabi goriva in škodljivih izpustih svojih izdelkov, je že dolgo znano. Zračni tlak v pnevmatikah je na testiranjih redno višji, kot je priporočeno, za boljšo aerodinamiko prelepijo vse špranje na avtu, zaradi manjše gostote zraka ter s tem manjšega zračnega upora pa za preskuse izbirajo višje ležeče steze in idealne vremenske razmere ...
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Da si proizvajalci avtomobilov na vse načine prizadevajo olepšati podatke o porabi goriva in škodljivih izpustih svojih izdelkov, je že dolgo znano. Zračni tlak v pnevmatikah je na testiranjih redno višji, kot je priporočeno, za boljšo aerodinamiko prelepijo vse špranje na avtu, zaradi manjše gostote zraka ter s tem manjšega zračnega upora pa za preskuse izbirajo višje ležeče steze in idealne vremenske razmere ...
A to, kar so si privoščili pri Volkswagnu, je goljufanje na čisto drugi ravni. Nemški koncern, ki je letos prehitel japonsko Toyoto na mestu največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov, je priznal, da je v kar 11 milijonov dizelskih avtomobilov, med drugim v modele golf, passat in audi A3, vgradil posebno programsko opremo, ki je med uradnim preskusom izpustov delovanje motorja prilagodila zahtevanim standardom. Izpusti dušikovih oksidov so tako na testiranju ustrezali zakonskim zahtevam, med vsakdanjo vožnjo pa so kar 40-krat presegli mejne vrednosti.
Težavo so lani prvi zaznali regulatorji v ameriški zvezni državi Kalifornija, a so se pri Volkswagnu več kot eno leto izmikali odgovornosti, češ da so razlike posledica »različnih tehničnih težav in nepredvidenih razmer uporabe«. Šele ko je zvezna Agencija za varstvo okolja (EPA) zagrozila, da bo Volkswagnovim vozilom nehala podeljevati dovoljenja za prodajo na ameriškem trgu, so prevaro priznali. In se pokesali. Nato pa vse moči usmerili v zmanjševanje škode za podjetje.
Za odpoklic spornih vozil naj bi bili že namenili 6,5 milijarde evrov. Grozi jim večmilijardna kazen in številne tožbe lastnikov avtomobilov, izključena ni niti kazenska odgovornost vodilnih v podjetju, ki je znano po precej avtoritarnem upravljanju. Škandal ni prizadel zgolj Volkswagna, znižale so se tudi vrednosti delnic drugih evropskih avtomobilskih podjetij. Čutiti ga utegne celo slovensko gospodarstvo, katerega dobršen del je zelo odvisen od nemške avtomobilske industrije.
Je pa to verjetno dovoljšen in dovolj dober povod za prepotrebno očiščenje, kar zadeva izigravanje standardov in laganje o ekološkosti, početje, razširjeno v celotni avtomobilski industriji.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi