Simbolna gesta. Napačna.

Vsak dosedanji predsednik republike je opravil vsaj eno pomilostitev, ki je v javnosti zbudila vprašanja, pomisleke ali celo ogorčenje. Včasih upravičeno, včasih ne. Vsekakor pa je pomembna razlika, ali se to zgodi v enem od dvestotih primerov, v enem od stotih ali v enem od štirih, kot se je zgodilo Borutu Pahorju, ko je pred dnevi pomilostil lastnika družbe Sportina Bahtijarja Bajrovića, ki je bil obsojen pranja denarja v poslu preprodaje Istrabenza.

Borut Pahor je v dobri polovici predsedniškega mandata pomilostil štiri obsojence, kar pomeni, da jih bo pri tem tempu v celem mandatu manj kot osem. Razlika v primerjavi s prejšnjimi predsedniki je očitna. Milan Kučan in Janez Drnovšek sta na mandat pomilostila okoli sto obsojencev, Danilo Türk 19. To pomeni, da je že Türk pomilostil samo tiste obsojence, pri katerih nihče od pristojnih državnih organov ni podvomil o smiselnosti pomilostitve. In pomeni, da svoje pravice, da pomilošča, v bistvu ni izvrševal, pač pa je dal svoj podpis zgolj takrat, ko je »moral«, ko bi drugačna odločitev pomenila, da obsojencu odreka pomilostitev, kljub temu da je potrebna, smiselna ali celo nujna. Pahor, se zdi glede na število pomilostitev, pa je to doktrino pripeljal do skrajnosti. A če je tako, potem Bajrovića, ki je bil obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete, ki zahteva visoko stopnjo zavedanja, da gre prepovedano ravnanje, ne bi »smel« pomilostiti.

Predsednik republike je pri odločitvi, da obsojenca pomilosti, povsem svoboden. Pomilosti lahko tudi obsojenca, ki prestaja najvišjo zaporno kazen za najbolj zavržna kazniva dejanja. Pomilosti lahko obsojenca, kljub temu da temu nasprotujejo minister za pravosodje, sodišče, tožilstvo, center za socialno delo, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ali njegova lastna komisija za pomilostitve … To pravico ima.

V uradu predsednika in v predsednikovi komisiji za pomilostitve so ob pomilostitvi Bahtijarja Bajrovića pojasnili, da se je predsednik zanjo odločil, ker je to soglasno predlagala njegova komisija za pomilostitve na podlagi pozitivnih mnenj sodišča in tožilstva, kjer je mogoče prebrati, da je sodeloval s tožilstvom in pričal proti Igorju Bavčarju, Bošku Šrotu in drugim. Ob tem pa so zamolčali, da minister za pravosodje ni dal pozitivnega mnenja k pomilostitvi, pač pa negativnega. Mnenje ministra, tako kot tudi sodišča ali tožilstva, je sicer redko pozitivno. A zgodi se, da se v postopku pomilostitve dejansko vsi pristojni organi izrečejo v prid pomilostitve. V tem primeru ni bilo tako.

Predsednik republike je pomilostil enega od obsojenih v obsežnem kazenskem postopku, ki sploh še ni končan.

Bajrović je prosil za pomilostitev za potrebe izbrisa iz kazenske evidence in to utemeljil s potrebo, da bi njegova podjetja lažje poslovala. Lažje poslovala z državo, saj sicer vpis v kazenski evidenci ne bi bil problem. To v obrazložitvi pravi celo ljubljansko okrožno sodišče, ki je izreklo mnenje: »Obsojenec pa je v prošnji izkazal tudi, da ima pomembno vlogo pri upravljanju družbe Sportina Bled, ki zaposluje večje število ljudi.« Boško Šrot, obsojen v tej isti zadevi, ki prestaja slabih šest let trajajočo zaporno kazen, je zaprosil za odlok izvrševanja kazni iz tega istega razloga, a njegovi prošnji sodišče pričakovano ni ugodilo. Postopek Bajrovićeve pomilostitve je na uradu predsednika tekel najhitreje izmed vseh dosedanjih, pa hitenja ni narekovala zaporna kazen ali kaj podobnega. Samo dober mesec so potrebovali, da so se odločili. Hkrati je Pahor pomilostil še eno osebo, katere dokumentacijo so na uradu predsednika imeli še iz leta 2014.

In v primeru Bajrovićeve pomilostitve niti ni šlo za popravo krivice, saj je šlo zgolj za izbris iz kazenske evidence, in tudi to ni bila milost, saj je bil milosti Bajrović deležen že v kazenskem postopku, ko je v zameno za pričanje dobil nizko in pogojno zaporno kazen, čeprav je odigral pomembno vlogo pri izvedbi kaznivega dejanja. Pomilostitev je bila, kot pravi penolog dr. Dragan Petrovec, simbolična gesta predsednika republike, »že tako je bil obsojen na pogojno kazen, ki je očitno že potekla, tako da gre za skoraj kozmetično popravo«. Povsem napačna simbolična gesta s sporočilom, da takšno ravnanje ni napačno, in kljub temu da gre za odprt kazenski postopek, saj bosta dva obsojenca, Igor Bavčar in Kristjan Sušinski, morala ponovno pred sodnika.

Pravna svetovalka na uradu predsednika, Nataša Brenk, ki skrbi za tehnični del pomilostitvenih postopkov, je maja letos v Pravni praksi predlagala, da se iz postopka pomilostitve izloči ministrstvo za pravosodje in se ta v celoti in izključno zaupa uradu predsednika republike. Ker bi bil postopek le tako lahko najučinkovitejši. Število pomilostitev kaže, da na uradu ni nobene potrebe po ažurnosti. Postopek Bajrovićeve pomilostitve in selektivno prikazovanje dejstev v javnosti pa kaže kvečjemu potrebo po večji transparentnosti postopka, ne pa obratno, kar bi se zgodilo, če bi ta bil izključno v domeni predsednikovega urada.