Zdravju škodljivo

V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni številnim vplivom in s tem različnim tveganjem, ki lahko vplivajo na naše zdravje. Veliko se vozimo z avtomobilom, nimamo časa za zdravo prehrano, premalo se gibljemo, izpostavljeni smo onesnaženemu okolju. S temi dejstvi smo se že nekako sprijaznili. Da na naše zdravje lahko vplivajo tudi delovni prostori in domovi – o tem pa vemo manj.

Že kar nekaj časa je znano, da je zrak v stavbah lahko celo bolj onesnažen kot zrak zunaj njih in da to velja tudi za zelo industrializirana in prometna okolja. Raziskave po evropskih državah kažejo, da večina prebivalstva preživi vsaj 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih. Načini gradnje, vrste in kakovost gradbenih materialov, naprav in opreme so se v zgodovini in z razvojem spreminjali. Danes je, na primer, splošno znano, da je azbest zdravju škodljiv in da smrad sveže lakiranega parketa ni dober za dihala, zato se je tem vplivom pametno izogniti, vendar to še zdaleč ne pomeni, da smo lahko povsem mirni. Ostaja kup drugih nevarnosti za zdravje. Mednje sodijo izpusti vseh vrst energentov, ki jih zakurimo v stavbah (kurilno olje, plin, premog in les). Sledijo jim gradbeni materiali, pohištvo, dekorativni elementi, preproge, barve, laki, vsa lepila, ki jih uporabimo v času gradnje, tesnilni materiali, klimatske naprave, zaščitna sredstva, protipožarni premazi in dodatki. Ob vse bolj za zrak neprepustnih stavbah, ki so nujnost, če želimo zmanjšati porabo energije za ogrevanje, moramo pozornost posvetiti zmanjšanju onesnažil v stavbah in ustreznemu prezračevanju.

Značilno za škodljive snovi v prostorih je, da so različnega izvora, da nekaterih sploh ne zaznamo, da so učinki nekaterih kratkoročni in drugih dolgoročni, da so pri nekaterih snoveh zelo nevarni že majhni odmerki, da so učinki več onesnažil hkrati lahko multiplikativni in ne le sešteti ter da število novih snovi na trgu zelo prehiteva število raziskanih učinkov že znanih snovi. Draženje dihal zaradi svežega pohištva in formaldehida v njem je na srečo preteklost, saj uporaba lepil v ivernih ploščah že približno 15 let ni več dovoljena.

Onesnažila zraka v stavbah delimo v več skupin: lahko hlapljive snovi, težko hlapljive snovi, plin radon, skupina trdnih delcev (vlakna, partikli in alergeni) in skupina snovi mikrobiološkega izvora (plesni, bakterije, glivice).

Mednarodna oznaka za lahko hlapljive organske spojine je VOC (Volatile Organic Compound). Mednje sodijo predvsem številna topila in formaldehid. Lahko hlapljive organske spojine so v disperzijskih barvah, dišavnih oljih, lesnih izdelkih, lepilih, lakih z umetno smolo, vseh lakih s topili, linoleju, kroglicah proti moljem, lakih za pohištvo, lesu iglavcev, naravnih lakih, PVC-oblogah, stiroporu, tapetah, preprogah in drugih tekstilnih talnih oblogah, pa tudi v vodnih lakih. Vplivi na zdravje so raznoliki. Topila lahko vplivajo na živčevje, jetra, ledvice, kri, vodijo do alergij, povzročijo lahko zgodnji porod, neplodnost, glavobol, motnje vida in vrtoglavico. Koliko katere snovi vdihujemo, ni odvisno le od vrste in količine škodljive snovi, temveč tudi od načina prezračevanja prostorov, vlage v zraku in temperature. Te snovi zaradi hitre hlapljivosti po navadi ne povzročajo dolgoročnih težav. Prve dni, morda tedne po položitvi talnih oblog (lepljenju), lakiranju, slikanju sten in stavbnega pohištva je priporočljivo intenzivno prezračevanje ali celo izogibanje bivanju v njih. Za načrtovanje gradnje in opremljanje stavb obstajajo zbirke podatkov o izdelkih, na primer Giscode, kjer lahko preverimo, katere hlapljive organske spojine vsebujejo in koliko jih je. Za potrošnike pa so zelo uporabni tudi analize in vrednotenja nemškega združenja »Öko Test«.

Naslednja skupina, težko hlapljive organske spojine, je biološko bolj neugodna. Že naziv pove, da uhajajo počasi in dolgo. Koncentracije teh spojin v zraku so manjše in se lahko zelo hitro vežejo na prah v zraku, zavese, preproge, oblazinjeno pohištvo in druge površine. Mednje sodijo pesticidi, dodatki za požarno zaščito, mehčala, poliklorirani bifenili (PCB) in številne druge spojine. Najdemo jih v notranjosti vozil, električnih napravah, tesnilnih masah, lesnih izdelkih, lepilih, lakih, zaščitnih sredstvih za les, umetnem in naravnem usnju, žimnicah, montažnih penah, lepilih za parket, tobačnem dimu, sintetičnih talnih oblogah, oblačilih. Učinki na zdravje segajo od utrujenosti, glavobola, draženja kože in sluznice, slabljenja odpornosti, alergijskih reakcij do poškodb jeter, ledvic, nastanka levkemije in raka. Zaradi medicinskih spoznanj v zadnjih desetletjih se je prisotnost teh spojin v številnih izdelkih zmanjšala ali pa so jih delno zamenjali z naravnimi zaščitnimi sredstvi in tehnologijami. A kljub temu je takšnih snovi in nevarnosti za zdravje še vedno preveč, zlasti v starejših stavbah, ki so bile zgrajene pred 30 leti in več. Izogibati se moramo izdelkom, ki vsebujejo pesticide, fungicide, izdelkom iz polivinilkloridov, pametno je tudi, da še pred nakupom preverimo, s katerim sredstvom je pred molji zaščitena preproga in katera snov je dodana toplotni izolaciji denimo podstrehe za zaščito pred požarom, žuželkami in plesnijo. Plesni v vogalih ne premažimo s sredstvi proti fungicidom, temveč odstranimo vzrok za nastajanje.

Pogosta težava, s katero se spoprijemajo stanovalci, so plesni in bakterije (tudi glive) v prostoru, tako imenovana mikrobiološka skupina zdravju škodljivih učinkov, vezanih na stavbe. So v zraku v notranjosti stavb, vezane so na prah na površinah zidov, tal in stropov, lahko so v odpadkih in tudi nekaterih napravah. Priljubljena mesta za plesni in kvasovke so prezračevalne in klimatske naprave, zračni filtri, sesalne naprave, preproge, tapete, žimnice, shramba, odtoki, prha, kopalna kad, fuge pri keramičnih oblogah, vlažilci zraka, hladilniki, pomivalni stroji, mlinčki za žita, koši za odpadke, cvetlični lončki. Ugajajo jim vlaga, prijetna temperatura in hranila. S to težavo se spoprijemamo predvsem pri povečanju vlage v prostoru, vlage v zidovih in tleh po izlivu vode, poplavi, v sodobnem času pa tudi zaradi prehitre gradnje, prezgodnje vselitve in malo prezračevanja. Težave odpravimo predvsem tako, da odpravimo vzroke za nastanek plesni in gliv – ravnati moramo dosledno, saj se sicer težav ne rešimo. Nujni koraki so odprava vzroka za vlago, izsušitev vlage, fizična odstranitev plesni, čiščenje in odsesavanje, pa tudi pregretje površin z vročim zrakom in nadzor. Simptomi, ki so povezani s temi vzroki, so alergije, srbenje kože in oči, napihovanje, bronhitis, motnje delovanja srca, zmanjšanje odpornosti, moten spanec, pogosti nahodi, vrtoglavica, moten vid, bolečine v sklepih, depresije, diabetes, ekcemi, glavobol, utrujenost, prebavne motnje, nevrodermitis, obložen jezik in vnetje zob. Pa še to: danes je v domovih vse več električnih naprav, ki so zelo spremenile človekovo elektromagnetno okolje. Ker lahko deluje več vplivov hkrati, je priporočljivo, da imamo v spalnih prostorih čim manj elektromagnetnih valov.