Ihta / Maja Novak: Nespodobnost
Nenavzočnost kulture v vsakdanjem življenju slej ko prej doseže vrhunec v etični slepoti
Po pravici povedano, nočem. Nočem pisati o beguncih, pa ne le zato, ker o njih v resnici nič ne vem. (Mimogrede, mar ni čudno, da jih do zdaj, kolikor mi je znano, na njihovi odisejadi še ni spremljal niti en novinar, ki bi se jim pridružil kje v Turčiji in z njimi vztrajal vse do Brandenburških vrat, pri tem pa pešačil kot oni, spal tam kot oni in jedel kot oni, morda kdaj kak kilometer v naročju nesel kakega otroka? Potihoma sumim, da take reportaže še nismo dobili zato, ker bi bila za širšo, resničnostne šove goltajočo javnost premalo zanimiva, da bi komercialno – čudežna beseda! – upravičila svoj nastanek.) Ampak nepoznavanje begunskega life styla ni edini razlog, da raje ne bi pisala o tem. V glavnem je po sredi to, da so o »migrantih« že pisali in govorili vsi drugi, vsi lastniki računalnikov in pametnih telefonov, ki so kdaj slišali za izraz spletni forum. Ti pa o beguncih kajpak vedo vse.