Glifosat in rak

Najbolje prodajani herbicid na zatožni klopi

Staš Zgonik
MLADINA, št. 40, 2. 10. 2015

Pripravki na osnovi glifosata so danes najbolj prodajana skupina pesticidov. Glifosat je herbicid s širokim spektrom delovanja in ga najpogosteje uporabljajo za zatiranje plevela pri pridelavi gensko spremenjenih poljščin, ki so proti njemu odporne. V Sloveniji pridelave gensko spremenjenih rastlin ni, a so herbicidi na osnovi glifosata kljub temu priljubljeni. Kmetje jih največ uporabljajo za zatiranje plevelov na strniščih, uporabljajo jih vinogradniki in sadjarji. DARS in Slovenske železnice z njimi zatirajo plevel ob avtocestah in železniških progah.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 40, 2. 10. 2015

Pripravki na osnovi glifosata so danes najbolj prodajana skupina pesticidov. Glifosat je herbicid s širokim spektrom delovanja in ga najpogosteje uporabljajo za zatiranje plevela pri pridelavi gensko spremenjenih poljščin, ki so proti njemu odporne. V Sloveniji pridelave gensko spremenjenih rastlin ni, a so herbicidi na osnovi glifosata kljub temu priljubljeni. Kmetje jih največ uporabljajo za zatiranje plevelov na strniščih, uporabljajo jih vinogradniki in sadjarji. DARS in Slovenske železnice z njimi zatirajo plevel ob avtocestah in železniških progah.

Dolgo je glifosat veljal za enega najvarnejših pesticidov. Nemški inštitut za ocenjevanje tveganj je lani sklenil, da »glifosat nima rakotvornih ali mutagenih lastnosti«. Toda letos je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, glifosat uvrstila v skupino snovi, ki verjetno povzročajo raka.

Ker se je tako ugledna institucija odločila za tak korak, so se morale regulatorne agencije po svetu vprašati, kako naprej. Evropska agencija za varno hrano naj bi dokončno presojo objavila novembra. Pri ocenjevanju odločitve IARC je Slovenijo zastopala toksikologinja dr. Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Podatki iz epidemioloških raziskav, na podlagi katerih je IARC sprejel nedavno odločitev, so omejeni in za zdaj ne zadoščajo za razvrstitev glifosata med rakotvorne snovi, saj ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.« Na Upravi za varno hrano poudarjajo, da dogajanje spremljajo in bodo »v skladu z veljavno zakonodajo ustrezno ukrepali takoj, ko bo sprejeta nova razvrstitev, če se bo to zgodilo«.

Morebitna prepoved uporabe glifosata bi imela za kmetijstvo lahko hude posledice, saj kot pravi direktor Kmetijskega inštituta dr. Andrej Simončič, »na trgu ni enakovrednih nadomestkov«.

Prvi ukrep bi lahko bil, da država prepove prosto prodajo pripravkov na osnovi glifosata, torej ne bi bili več na voljo na primer vrtičkarjem, ki se z varnostnimi ukrepi in primernim odmerjanjem praviloma ne ukvarjajo ravno zgledno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti