Sodišče EU razveljavilo dogovor o izmenjavi podatkov z ZDA

Sodišče EU je razsodilo, da je prenos podatkov z družbenega omrežja Facebook v ZDA nezakonit, saj je ugotovilo, da strežniki v ZDA niso dovolj varni za shranjevanje podatkov državljanov EU. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je sodišče razsodbo sprejelo neobičajno hitro. Odločitev sodišča velja za zmago borca za zaščito podatkov, avstrijskega državljana Maxa Schremsa, razsodba pa naj ne bi vplivala samo na Facebook, ampak tudi na tisoče ostalih ameriških podjetij, ki bodo morala odslej svoje podatke hraniti tudi na strežnikih EU.

»Močno pozdravljam razsodbo sodišča in upam, da bo ta mejnik v zadevah, ki se tičejo zasebnosti na spletu,« je povedal Schrems, zatem ko je bil seznanjen z novico.  Richard Crumbley iz odvetniške pisarne Linklaters pa je za BBC opozoril na več kot pet tisoč ameriških podjetij, ki se zanašajo na sporen sporazum. 

Generalni pravobranilec EU Yves Bot se je že konec septembra izrekel za razveljavitev 15 let starega sporazuma o izmenjavi podatkov med EU in ZDA. Dogovor Safe Harbor ali v prevodu Varen pristan, ki med Brusljem in Washingtonom obstaja od leta 2000, naj bi zagotovil, da so na obeh straneh Atlantika spoštovani enaki minimalni standardi varovanja osebnih podatkov.

Za ameriške organizacije in podjetja, ki pristanejo na zahteve iz Safe Harborja se je do sedaj domnevalo, da izpolnjujejo evropske standarde varovanja podatkov, zato je bila izmenjava podatkov o državljanih EU z njimi dovoljena. Gre predvsem za podjetja, ki Evropejcem nudijo spletne storitve, njihove podatke pa hranijo na strežnikih v ZDA.

Zakaj pa je pravzaprav to sedaj – po petnajstih letih – postalo problematično? Leta 2013 je nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost, žvižgač Edward Snowden razkril, da naj bi NSA nadzorovala pretok podatkov in na ta način imela dostop do podatkov Evropejcev in drugih tujcev, ki so jih imeli shranjene pri različnih ameriških tehnoloških gigantih. V zadevi, o kateri je nato odločalo Sodišče EU, je bil viden razkol med doslednim evropskim spoštovanjem pravice do zasebnosti in na drugi strani ameriško ohlapno ureditvijo, ki pogosto v ospredje postavlja druge interese. 

Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da se je dogovor vse od leta 2000 izkazal za ključnega pri zaščiti osebnih podatkov in pri vzpodbujanju gospodarske rasti v ZDA in EU. Zatrdil je, da je sodišče sprejelo odločitev na osnovi napačnega razumevanja zaščite zasebnih podatkov. Zagotovil je, da bodo ZDA sodelovale z EU pri nadgradnji dogovora o delitvi podatkov.

Tudi ministrica za trgovino ZDA Penny Pritzker je opozorila na gospodarske posledice sodne odločitve. Po njenem mnenju ta povzroča veliko nezanesljivost za podjetja v ZDA in EU ter potrošnike, pomeni pa tudi tveganje za cvetočo čezatlantsko digitalno ekonomijo.

Za zagovornike pravic potrošnikov oziroma varovanja zasebnosti pred vdori ameriških vladnih vohunov, pa je odločitev sodišča EU povsem pričakovana, glede na vse, kar je prišlo na dan glede delovanja Agencije za nacionalno varnost.

Danny O'Brien iz organizacije za zaščito pravic na internetu Electronic Frontier Fundation je sporočil, da bi morala ameriška vlada kaj takega pričakovati, saj so ji velika tehnološka podjetja, kot sta Facebook in Google, pojasnjevala, da brez reforme programa svetovnega nadzora NSA tvegajo raztrganje interneta.