Amnesty International v poročilu savdski koaliciji očita številne vojne zločine v Jemnu

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je v novem poročilu koaliciji pod vodstvom Savdske Arabije očitala vojne zločine v Jemnu. Po mnenju organizacije je nujno potrebno ustaviti dobavo določenega orožja državam, ki sodelujejo v napadih na jemenske upornike. Poročilo Amnestyja po besedah Donatelle Rivera, ki je vodila ekipo v Jemnu, razkriva »nove dokaze nezakonitih napadov«. Ugotovitve se sicer osredotočajo na usodo civilistov na območjih pod nadzorom šiitskih hutijskih upornikov, ki so tarča obstreljevanja savdske koalicije.

Pod drobnogled je organizacija vzela 13 letalskih napadov v provinci Sada na severu države, v katerih je bilo po njihovih podatkih ubitih 100 civilistov, od tega 59 otrok. Igor Mekina je na Mladini pred kratkim pisal o tem, da je 90 odstotkov savdskih žrtev civilistov.

Amnesty s sedežem v Londonu je pozvala k »neodvisni, učinkoviti preiskavi kršitev«, ki po njihovem prepričanju dokazujejo, kako pomembno je preprečiti določenim državam, da bi uporabljale orožje v ta namen. »ZDA in druge države, ki izvažajo orožje katerikoli od strani v jemenskem konfliktu, imajo odgovornost zagotoviti, da ta dobava orožja ne prispeva h kršitvam mednarodnega humanitarnega prava«, je v poročilu zapisala organizacija.

Zaradi tega je treba ustaviti dobavo orožja in streliva članicam savdske koalicije, dodajajo. Med prepovedanimi vrstami orožja med drugim navajajo različne bombe ter bojna letala in helikopterje.

Savdska Arabija je od marca na čelu koalicije sunitskih arabskih držav, ki se bojujejo proti šiitskim hutijskim upornikom v Jemnu. Hutiji, ki uživajo podporo Irana, so lani zasedli jemensko prestolnico Sana in nato prevzeli nadzor še nad deli ozemlja na jugu države. Organizacije za človekove pravice so že večkrat obtožile koalicijo, da s svojimi letalskimi napadi seje smrt med civilisti. Po podatkih Združenih narodov je v konfliktu v Jemnu doslej umrlo približno 5000 ljudi.

O razmerah v Jemnu in razlogih za vojaške konflikte je v Mladini pisal dr. Dušan Nolimal. »Jemen je pravzaprav star toliko kot Slovenija, saj je nastal leta 1990 z »združitvijo« nekdanjega Severnega in Južnega Jemna v enotno državo, v kateri so se vprašanja medsebojnega razumevanja in sožitja sproti postavljala in reševala. Nasprotja med močnimi starodavnimi tradicijami in »novo« državo so občasno prehajala v oborožene spopade, a so se nekako sproti nevtralizirala z meddružinskimi oziroma medplemenskimi sporazumi. Vendar je Jemen leta 2012 zaradi zunanjega podpihovanja sporov vseeno zdrsnil v kaos, ko so množični protesti prisilili dolgoletnega predsednika Alija Abdulaha Saleha k odstopu. Nestabilnosti ni povzročil Iran ali uporniški Hutiji, ampak vmešavanje Savdske Arabije in ZDA – od invazije prve leta 2009 do napadov druge z brezpilotnimi letali – in desetletja podpore gospodarjev vojne avtoritarnemu, koruptivnemu in nepriljubljenemu režimu.«

Pisali pa smo tudi o tem, da je predsednik Sveta za človekove pravice postal veleposlanik Savdske Arabije Faisal bin Hasan Trad. »Leta 2006 ustanovljeni Svet za človekove pravice je bil zamišljen tako, da bi odpravil politizacijo človekovih pravic, značilno za prej delujočo Komisijo za človekove pravice. »Glede na to, da v svetu znova sedi predstavnik hude kršiteljice, nove varovalke očitno ne delujejo dovolj dobro,« ugotavlja strokovnjakinja za manjšine in človekove pravice dr. Petra Roter.«