Ne vidijo, ne slišijo

Pegida je rasistično, protiislamsko gibanje, ki so ga ustanovili v nemškem Dresdnu in pripravlja redne vsakotedenske proteste proti »islamizaciji Nemčije« in proti beguncem, migrantom in tujcem nasploh. Nemško tožilstvo je te dni zoper ustanovitelja in vodjo Pegide Lutza Bachmanna vložilo obtožnico zaradi spodbujanja sovraštva do beguncev. Tožilstvo zoper Bachmanna ni vložilo obtožnice zaradi dejavnosti Pegide, pač pa zaradi njegovih zapisov na Facebooku, prek katerega poziva na proteste proti beguncem. Zaradi objav na Facebooku je bil deležen tudi kritik znotraj Pegide in je začasno celo odstopil s položaja vodje gibanja, a je bil nanj potem ponovno izvoljen. Zapisi, ki po mnenju tožilstva pomenijo korak čez mejo svobode izražanja, so Bachmannove besede, s katerimi je označil begunce: »živina«, »barabe« in »umazana drhal«. Bachmannu, ki je bil v preteklosti že večkrat zaprt zaradi vlomov in preprodajanja mamil, zaradi spodbujanja sovraštva grozi do pet let zapora.

Kaj pa slovenski organi pregona? Se posvečajo sovraštvu do beguncev, ki se širi po spletu in tudi z javnimi shodi?

Na policiji odgovarjajo, da so v času povečanih migracijskih tokov zaznali povečan obseg sovražnosti, še posebej na spletu oziroma družbenih medijih, na kar so jih večinoma opozorili konkretni prijavitelji, in dodajajo, da po njihovi presoji »v večini primerov takšna pisanja niso imela znakov kaznivega dejanja oz. niso ustrezala definiciji sovražnega govora v njegovem ožjem kazenskopravnem pomenu«. Znakov kaznivega dejanja razpihovanja sovraštva niso zaznali niti na javnem shodu »Slovenija, zavaruj meje«, ki je potekal konec septembra v Ljubljani in je bil usmerjen proti beguncem. Tožilstvo je sicer že pred časom zavrnilo tudi pregon Sebastjana Erlaha, ki je prek Twitterja pozval k streljanju beguncev, ko se bodo približali slovenski meji. Poleg tega pa, še pojasnjujejo na policiji, posebno pozornost posvečajo »sovraštvu med skupinami migrantov, saj se te sestojijo največkrat iz med seboj nezdružljivih skupin. Dodatno lahko h krepitvi nasilja in sovražnosti prispevajo tudi stiske in frustracije migrantov.«

Napetosti med ljudmi, ki so zapustili dom in se peš odpravili na deset tisoče kilometrov dolgo pot v negotovo prihodnost, so nekaj pričakovanega , povsem človeškega. Pokazale bi se tudi, če bi šlo za versko, rasno in sicer homogeno skupino ljudi. Da pa bi pri beguncih, ki te dni prihajajo v Evropo, opazili sovražnosti med njimi samimi, ker so si preveč različni? Tega doslej ni nihče omenil kot res stvaren problem.

Barbara Marić iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki s sodelavci spremljata prihode beguncev, pojasnjujeta, da težave, ki jo omenja policija, niso opazili. Zlatar dodaja, da sicer sodelavci filantropije niso bili prisotni ves čas in na vseh lokacijah, so pa zato vedno prisotni na vseh nevladnih in drugih koordinacijah glede teh vprašanj in »to doslej še nikoli ni bilo omenjeno kot problem«.