Darja Kocbek

 |  Svet

Moč in cinizem orožarskega lobija v ZDA

Kdor hoče razumeti, zakaj v ZDA kljub naraščanju števila streljanj v šolah, kinih in cerkvah ne poostrijo zakonodaje o posesti orožja, mora razumeti moč nacionalnega orožarskega združenja National Rifle Association (NRA). To društvo je že desetletja daleč najbolj močna lobistična skupina v ZDA.

Heike Buchter v die Zeit piše, da NRA po lastnih podatkih predstavlja 4,5 milijona članov. Njegovim lobistom je uspelo preprečiti, da bi uzakonili kakršne koli omejitve za posest orožja ali da bi vzpostavili kakršen koli centralni register lastnikov orožja. NRA se gre zahvaliti, da ima v ZDA daleč največji delež zasebnikov v lasti strelno orožje. Raziskovalci ženevskega inštituta Small Arms Survey so v ZDA našteli več kot 300 milijonov strelnega orožja, kar pomeni, da ga ima doma 97 od 100 prebivalcev države. Na drugem mestu je Jemen in na tretjem Švica.

Istočasno so ZDA na prvem mestu med državami po številu množičnih napadov s strelnim orožjem, je pokazala nova raziskava univerze v Arizoni. Med letoma 1966 in 2012 so našteli 90 takšnih napadov, po vsem svetu so jih v istem obdobju našteli 292. Upoštevali so primere z vsaj štirimi žrtvami, izključili so obračune med kriminalnimi združbami in umore v družini. Za posledicami poškodb s strelnim orožjem v ZDA na leto umre 31 tisoč ljudi, kar je povprečno 85 na dan. V petek je po poročanju STA napadalec na ameriški univerzi v Flagstaffu v Arizoni s strelnim orožjem ubil človeka, tri pa ranil. Do novega strelskega incidenta v ZDA je prišlo le dober teden po smrtonosnem napadu na kolidžu v Oregonu, ko je 26-letni napadalec ubil devet ljudi, nato pa si je sodil sam.

Zakaj so politiki v ZDA prepričani, da je združenje NRA nepremagljivo, kažejo dogodki po napadu v Newtownu v zvezni državi Connecticut decembra 2012. Tam je 20-letni Adam Lanza v osnovni šoli ustrelil 26 ljudi, od tega 20 otrok. Po tem dogodku se je zdelo, da so glasovi tistih, ki zahtevajo strožjo zakonodajo, končno prišli do ušes politikov. Toda kdor je verjel, da bodo v združenju NRA zaradi 20 mrtvih otrok spremenili stališče, se je hitro lahko prepričal, da se je zmotil. Slab teden po streljanju je pred novinarske mikrofone stopil Wayne LaPierre, ki od leta 1991 vodi NRA. Medijem, Hollywoodu in tistim, ki delajo video igre, je očital, da so oni odgovorni za dejanja, kot ga je storil Lanza. Cinizem v njegovem nagovoru je dosegel vrh, ko je izjavil, da šole s tem, ko so cone, kjer ni dovoljeno nositi orožja, dejansko privabljajo takšne napade. »Edino, kar lahko ustavi oboroženega zlobneža, je dober človek z orožjem,« je dejal LaPierre. Predlagal je, da bi člani NRA kot prostovoljci patruljirali po šolah – seveda oboroženi.

S svojimi besedami je prvi mož NRA seveda izzval ogorčenje, nekateri člani kongresa in senata so pripravili predloge zakonodaje s predlogi, da bi prodajalci orožja morali pred prodajo preveriti kupca. Lobisti NRA so se takoj pognali v neusmiljen boj proti tem predlogom in uspelo jim je prepričati dovolj članov kongresa, da je leta 2013 njihovo stališče zmagalo v odločilnem glasovanju v kongresu.

Združenje NRA ni bilo vedno agresivni lobist, ki ustrahuje Washington. Več kot 100 let je bilo združenje športnih strelcev in lovcev. Ustanovili so ga veterani državljanske vojne, ki so želeli poskrbeti, da bi prebivalci mest na industrializiranem severu postali enako dobri strelci, kot so prebivalci podeželskega juga ZDA. Po ustanovitvi je združenje NRA celo pomagalo pisati orožarsko zakonodajo. Toda potem ko so v 60. letih prejšnjega stoletja nemiri gibanja za državljanske pravice privedli do umora predsednika Johna F. Kennedyja in Martina Lutra Kinga, so orožarsko zakonodajo poostrili.

Ta nova pravila so povzročila radikalizacijo združenja NRA. Njegovi člani so začeli kot temeljno pravico zahtevati, da je treba dosledno upoštevati ustavo, v kateri piše, da ima vsak državljan pravico nositi orožje. Prvo zmago je združenje orožarjev doseglo leta 1986 z odpravo poostrene zakonodaje iz 60. let prejšnjega stoletja. V zadnjih letih pa se vse bolj povezuje z orožarsko industrijo.

Lokalne skupnosti so zaradi naraščanja nasilja s streljanjem proti proizvajalcem orožja začele vlagati odškodninske tožbe. Leta 2005 je združenje NRA v tej povezavi doseglo eno najpomembnejših političnih zmag. Uspelo mu je, da je bil sprejet zakon, ki takšne tožbe onemogoča. V zameno orožarska industrija, ki na leto obrne 15 milijard dolarjev, velikodušno podpira NRA. Inštitut Violence Policy Center ocenjuje, da je med letoma 2005 in 2013 od orožarske industrije prejelo med 19 in 60 milijonov dolarjev.

Člani združenja NRA so novo lobistično kampanjo proti zaostritvi orožarske zakonodaje spet začeli prejšnji teden le nekaj ur po napadu na kolidžu v Oregonu. Niti toliko niso počakali, da bi pokopali žrtve.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.