Spola v EU pri plačilu še vedno neizenačena, poslanci predlagajo kazni

EU je že leta 2006 prejela direktivo o enakosti med spoloma na trgu dela, a kljub temu razlike v plačilu med ženskami in moškimi še vedno obstajajo in se celo povečujejo. Evropski parlament zato zahteva zavezujoče ukrepe za odpravo teh razlik in predlaga različne kazni za delodajalce, ki ženske slabše plačujejo.

Poslanci opozarjajo, da so države članice EU prepočasne pri prenosu in izvajanju načela o enakem plačilu. Povprečna razlika med spoloma je zato po podatkih za leto 2013 pri plačah dosegla 16,4 odstotka, pri pokojninah pa kar 38, 5 odstotka. Pri tem seveda obstajajo razlike med državami. Nizozemska in Francija sta recimo edini, ki sta direktivo o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja žensk in moških pri zaposlovanju in poklicnem delu dovolj jasno in pravilno prenesli v svojo zakonodajo. Največja razlika v plačilu med spoloma je v Estoniji (kar 29,2-odstotna), Avstriji, Nemčiji, na Češkem in na Slovaškem. Najmanjša pa je na Poljskem, v Italiji, na Malti in tudi v Sloveniji, kjer znaša 3,2 odstotka.

Nova direktiva EU bi morala po mnenju poslancev predvideti obvezno revizijo plač za družbe, ki kotirajo na borzah, ter uvedbo sankcij na ravni EU, ki bi kršiteljicam prepovedale sodelovanje v postopkih javnega naročanja za blago in storitve, financirane iz proračuna EU. Za delodajalce, ki ne spoštujejo plačne enakosti, želijo poslanci uvesti tudi kazni.

Dr. Mirjana Ule je še lani v Mladini poudarjala, da je ženski še vedno oviran vstop v akademsko sfero in znanost. Še vedno sta to izjemno hierarhični in zelo diskriminatorni organizaciji. Večinoma so pogoji napredovanja prilagojeni moškemu spolu, saj naj ti ne bi imeli toliko težav pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Rezultati ankete komisije za ženske v znanosti so pokazali, da ženske na istih položajih v znanosti zaslužijo od pet do sedet odstotkov manj kot njihovi kolegi. Uletova je poleg tega poudarila še, da večina ženskega raziskovalnega dela, pri katerem so ravno tako uspešne kot moški, ostane skrita in prikrita. Ob tem omenja primer nagrajevanja: »Ženska do letos v zadnjem desetletju ni prejela ene najvišje nagrade za znanost. Nagrajujejo se moški dosežki,« je takrat poudarila. Izpostavila je Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (Sazu), kjer so od leta 1926 bili s strani ljubljanske univerze ženskam podeljeni samo štirje častni doktorati. Ti se podeljujejo vsako leto.

Jure Trampuš je za Mladino Sazu označil kot »zaprto institucijo, elitni krožek, aristokratsko ustanovo«, kjer so novi člani izbrani po zapletenem postopku, »število članov je omenjeno, med njimi je samo pet žensk, večina članov pa je starejša od 75 let«. Za Slovenijo meni, da je pri vprašanju žensk v znanosti značilna zapoznela modernizacija, počasno prisvajanje modernosti, »saj smo v bistvu še vedno patriarhalna družba«.