Bernie Sanders rešil Hillary Clinton 

Zadnja debata predsedniških kandidatov ameriške demokratske stranke je prinesla nekaj olajšanja za Hillary Clinton. Rešil jo je namreč njen največji tekmec Bernie Sanders, ki sicer prepričljivo pojasnjuje, da je demokratični socialist in predstavlja osvežitev v sicer precej nezanimivi ameriški predsedniški kampanji.

Za edino žensko v tekmi za predsedniški položaj so se najbolj neprijetna vprašanja na soočenju v Las Vegasu vrtela okoli njene podpore za napad na Irak in druge tarče ameriških intervencij na Bližnjem vzhodu ter znova v zvezi z elektronskimi pismi, ki jih je Hillary Clinton neustrezno hranila na zasebnem strežniku. Prav pri pismih, ki so vsebovala tudi posnetke ameriških satelitov in druge zaupne podatke, je Clintonovo nepričakovano rešil Bernie Sanders. »Američani so že siti in utrujeni od poslušanja vsega glede vaših prekletih elektonskih pisem. Dovolj je bilo govora o teh pismih. Dajmo se pogovarjat o pravih problemih,« je dejal Bernie Sanders ter požel nasmehe Hillary Clinton in odobravanje publike. Že to kaže, da je bila debata med demokrati na precej višji ravni v primerjavi z debatami republikancev, ki kar tekmujejo v »dirki proti dnu« in si prizadevajo, da bi drug drugega prekosili z različnimi radikalnimi izjavami o potrebi po ostri politiki ZDA do Rusije, Kitajske, imigrantov in podobno. Clintonova je tako verjetno ustavila trend vztrajnega padanja svoje podpore, pa tudi Sanders je naredil pravo potezo, saj mora šele dokazati, da si lahko poleg svojih privržencev pridobi še večje število volivcev ki so doslej navijali za druge kandidate, med njimi tudi za Clintonovo. Ostali kandidati demokratov - Jim Webb, nekdanji sekretar v mornarici, Martin O’Malley, nekdanji guverner Marylanda ter Lincoln Chafee, nekdanji republikanec – pa se na soočenju v Los Angelsu niso posebej izkazali.

Clintonova je bila tokrat glede vseh vprašanj protikandidatov pripravljena bolje kot doslej. V več kot dveh urah je pokazala, da še ni za odpis, njene dosedanje odgovore v nastopih pa je CNN opisal kot »jasne, prepričljive in tekoče.« Pri vprašanju, ali je »napredna« ali »umirjena« je dejala, da je »napredna« toda takšna, »ki ima rada da so stvari narejene.« Ko je Sanders dejal, da ne podpira pošiljanja ameriških enot v Sirijo je Clintonova odvrnila, da »tega ne podpira nihče senator Sanders.« V preteklosti so ji očitali, da je v odgovorih »robotska« in »hladna«, zdaj pa je v nastope uspešno vpletla svojo družino. »Sem vnukinja tovarniškega delavca in stara mama čudovitega, eno leto starega otroka,«je dejala Clintonova in končala stavek z omembo svoje mame. Predvsem kandidat Lincoln Chafee jo je kritiziral, ker je ves čas od leta 2003 naprej podpirala intervencijo v Iraku in neprestano glasovala v njeno podporo. Odgovorila je, da se dobro spomni, da je bila v javnih debatah na to temo okoli 25-krat s senatorjem Obamo, da pa jo je po izvolitvi prosil, naj postane zunanja ministrica. »Cenil je moje mnenje in z njim sem preživela veliko časa,« je dejala Hillary Clinton. Sporočilo je bilo jasno – kaj me napadate glede tega, če pa je tisti, ki me je glede tega najbolj napadal pokazal, da mi zaupa. Vendar pa je dejstvo, da se je Clintonova s to podporo najmanj hudo zmotila, kar ni ravno karakteristika uspešnega voditelja, neizpodbitno. Bernie Sanders ji je takoj odgovoril, da je bila iraška vojna »najhujša zunanjepolitična katastrofa v zgodovini te države,« tega pa ne želi ponoviti v Siriji, ki je »nočna mora v nočni mori.« Clintonova je v nadaljevanju vztrajala tudi pri svojih bolj radikalnih pogledih glede Putina in Rusije, za katero trdi, da je v Siriji »ustvarja več kaosa ter bombardira ljudi za račun Asada,« kar je za ZDA »kot voditelja« v svetu menda »nedopustno.«

Vsi seveda niso zadovoljni s tem, kar je pokazala Clintonova, še manj z možnostjo, da postane demokratska predsedniška kandidatka za predsednico ZDA. Robert Scheer v Thruth Diggu republikance označuje kot »skupino klovnov« ki so uničili že skorajda vse, kar je pomembno v ZDA, vendar svojo kritiko usmeri tudi proti Clintonovi. »Clintonova, s svojo retoriko in akcijo nikoli ne bo dovolila republikanskemu oponentu, da bi bil večji jastreb od nje. V volitvah bo zloščila vse svoje dokaze o svoji podpori vsakršni vojaški neumnosti Georga W. Busha, od invazije na Irak do priprave kampanj za zrušenje vseh sekularnih diktatorjev na bližnjem vzhodu , ki so v napoto saudski teokraciji.«

Tudi v času, ko je bila v kabinetu Baracka Obame, je bila Clintonova, kot je sama večkrat glasno poudarila, "jastreb v vladi", ki je pritiskal na predsednika, da naj bo še bolj agresiven pri ubojih z brezpilotnimi letali in morilskih zračnih kampanjah, ki so destabilizirale regijo in ustvarile to, kar je papež nedavno imenoval najhujša begunska kriza po drugi svetovni vojni, ocenjuje Robert Sheer. Clintonova je istočasno podprla tudi razveljavitev zakona Glass-Steagall, ki ga je uvedel Franklin Roosevelt, razveljavil pa Bill Clinton. Ta zakon je omogočil bankam, da so denar fizičnih oseb prelile v komercialne »derivate« in druge sklade tveganega kapitala in s tem povzročile krizo, ki se je na koncu spremenila v svetovno recesijo. Takrat so samo štirje senatorji, med njimi predvsem Ron Paul, glasovali proti temu zakonu, podprla pa sta ga tako Clintonova in Sanders. Sanders svojo napako danes priznava, Clintonova pa še vedno vztraja, da je njen soprog »moderniziral« bančni sistem. Kmalu po tej »modernizaciji« so se razlike med bogatimi in revnimi Američani še povečale. Robert Scheer zato sprašuje, ali smo res pripravljeni za še enega Clintona. Odgovor na to bodo po odhodu Baracka Obame morali podati ameriški državljani.