Kritika / Kamenje v mojih žepih
Rocks in My Pockets, 2014
Signe Baumane
za
Drevo življenja.
Rocks in My Pockets, 2014
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
za
Drevo življenja.
Ko zaslišite Signe Baumane, newyorško Latvijko, naratorko lucidnega, mračnega, obešenjaškega animiranega eseja Kamenje v mojih žepih, ki bi ga lahko vrteli na double-billu s Perzepolisom, imate občutek, da slišite bodisi bujni, evforični, manični glas ženske, ki se je pravkar osvobodila, ali pa glas manične depresivke v manični fazi.
Ne naključno: Signe Baumane namreč v non-stop monologu pripoveduje o tem, kako so se njene prednice, članice njene družine (od babice dalje), spopadale z depresijo, melanholijo, norostjo in samomorilskimi fantazijami, s čimer lepo ujame ves hlad družbenega terorja, ki je ženskam v žepe metal kamenje, da bi lažje ostale pod vodo, v roke pa jim tiščal milo, da bi se travme, vedno predstavljene kot “bolezen”, bolje zategnile.
(Kinodvor)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi