Z zračno topnjačo nad bolnišnico
Napad na bolnišnico v afganistanskem Kunduzu, ki so jo vodili Zdravniki brez meja in v katerem je umrlo 22 oseb, se po svojih značilnostih vse bolj prepričljivo uvršča med primere vojnih zločinov. Incident se je zgodil 3. oktobra letos. Da je bil napad nameren, so v organizaciji Zdravniki brez meja, ki je v napadu izgubila tudi 12 članov svojega osebja, trdili že od vsega začetka. Odgovor na vprašanje, ali je šlo za vojni zločin ali pa le za »napako«, ki je po spletu nesrečnih naključij pripeljala do »postranske škode«, pa je odvisen tudi od tega, ali je ameriška vojska vedela, da je bil cilj njihovega napada bolnišnica in ali so vojaki naredili vse potrebno, da ugotovijo, na kaj sploh streljajo. Tako ocenjuje Slate. Zaščitenih objektov, kot so npr. bolnišnice, namreč vojska ne bi smela napasti pod nobenim izgovorom.
Da je predpostavka o zločinu najverjetneje točna, pa kažejo poročila pentagonskega dopisnika ameriške televizije NBC Jima Miklaszewskega, ki je na podlagi virov v obrambnem ministrstvu dejal, da je poslušanje pogovorov s posadko letala AC-130, ki je izvedlo napad pokazalo, da se je posadka tudi sama spraševala, ali je napad zakonit. Novinar je navedel besede enega od uslužbencev ameriškega obrambnega ministrstva, ki je dejal, da bi napad dejansko »lahko bil vojni zločin.« Video- in avdio posnetki iz pilotske kabine letala so zato tudi v središču preiskave. Posnetki še zmeraj niso dostopni javnosti, vendar pa so člani Kongresa o dogodku dobili zaupno poročilo.
Po poročilih agencije AP so tudi pred napadom ameriški analitiki za posebne operacije zbirali podatke o bolnišnici in njeni okolici. Bili so namreč prepričani, da se bolnišnica uporablja s strani pakistanskih operativcev, ki koordinirajo talibanske aktivnosti med bitko za Kunduz. Ni znano, ali je posadka vedela za to zbiranje podatkov, vendar je to še en dokaz, da je bilo mesto napada ameriškim silam dobro poznano. Iz bolnišnice so prav tako sporočili, da so med napadom večkrat klicali ameriško poveljstvo in jih o tem obveščali. Neimenovani uradnik obrambnega ministrstva je za NBC potrdil, da so zdravniki res klicali ameriško poveljstvo, da pa informacija o tem nato ni bila sporočena naprej v Afganistan. Zdravniki brez meja so tudi potrdili, da so zdravili neoborožene talibanske borce, vendar zanikajo, da bi bolnišnico uporabljala katerakoli oborožena skupina. Prav tako ni znano, ali je bil v napadu ubit kakšen pakistanski državljan. In celo v primeru, če bi bil v objektu res takšen operativec, tudi to ne more opravičiti omenjenega napada. Ameriška pojasnila so se v zadnjem času večkrat spreminjala, general John Campbell pa je pojasnjeval, da vojaki pač »niso ravnali v skladu s postopki«. Zahteve po neodvisni preiskavi incidenta, ki so jo zahtevali Zdravniki brez meja, pa je ameriško obrambno ministrstvo zavrnilo.
Da je vse skupaj bolj zločin kot »napaka«, kaže tudi to, kako je bil napad izveden. Napada namreč ni izvedlo letalo z bombami, kar bi bilo mogoče lažje opravičiti z »napako«, pač pa »zračna topnjača« AC-130J, eno od najbolj nevarnih zračnih orožij za podporo enotam na zemlji. Gre za veliko transportno letalo, ki je oboroženo z različnimi hitrostrelnimi topovi in opremo za nočno gledanje ter radarji in senzorji, s katerimi je mogoče natančno določiti, kam bodo ob streljanju z neba v danih razmerah priletele topovske krogle. Letalo te vrste je opremljeno z 20- in 4O-milimetrskimi hitrostrelnimi topovi Bofors ter celo posebno, prirejeno 105-milimetrsko havbico. Letala te vrste so uporabljali že v Vietnamu, pozneje pa tudi v Iraku in Afganistanu. Iz letala so torej na bolnišnico streljali z zelo natančnimi topovi in niso odmetavali bomb, ki imajo slabo navado, da včasih zgrešijo svoje tarče. Napadi so si ob tem sledili v 15 minutnih intervalih. Res je težko verjetno, da je šlo za napako.