Šest mitov o spanju

Je potreba po osmih urah spanca mit? Študije, ki so vključevale lovce nabiralce iz Afrike in Južne Amerike, katerih navade naj bi bile dober približek tega, kako so ljudje nekoč živeli, namreč nakazujejo, da naj bi bilo potrebnih zgolj šest ur dnevnega spanja. Toda to niti ni bistvo raziskav kalifornijske univerze UCLA in nekaterih drugih, ki so jih v zadnjem času pograbili mediji. Če pa že hočemo razbliniti nekaj mitov, je za to bolj primerna raziskava oksfordskega oddelka za klinično nevroznanost Nuffield.

Mit številka ena: »Zgodnja ptica ujame črva«

Ljudje smo glede ur, ki nam ustrezajo za začetek dneva, zelo različni. Preveč jih slepo verjame v to, da je zgodnje vstajanje in odhod na delo, predznak dobrega delavca. Ampak ti zgodaj vstajajoči »škrjanci« niso tako zelo pogosti. Visoko produktivni in kreativni delavci namreč spijo nekoliko dlje in na delo prispejo kasneje. Zgodnji začetki dneva ponavadi pomenijo obvezno poseganje po jutranji kavi.

Mit številka dve: »Potrebujem samo štiri ure spanca«

Politiki in vodilni industrialci so pogosto tisti, ki se radi pohvalijo o svojih spalnih navadah, češ da potrebujejo zgolj nekaj ur dnevnega spanca, toda premalo počitka lahko uniči tudi sicer uspešne voditelje. Margaret Thatcher je po politični karieri zbolela za Alzheimerjevo boleznijo, in tudi ni edina izmed politikov, ki so imeli podobne težave. Kakšna je povezava?

Naravni spanec ima zdravilno funkcijo – v spanju se razstrupljamo, zatem ko se tekom dneva v naših telesih kopičijo škodljive snovi. Premalo spanca in rezultat je jasen. Prav tako je spalna deprivacija eden izmed osrednjih razlogov za izgorelost direktorjev. Neprespanost je med drugim zaslužna tudi za milijone prometnih nesreč.

Mit številka tri: »Najstniki so leni«

Nasploh za pubertetnike velja, da so utrujeni, razdražljivi in nepripravljeni na delo prav zaradi tega, ker gredo prepozno spati in se zaradi tega zjutraj težko vstajajo. Pravi razlog pa je pravzaprav njihova biološka ura. Adolescenti bi morali spati dve ali tri ure več, kot pa jim to dopušča šolski ali službeni urnik, zaradi česar konstantno izgubljajo dragoceni spalni čas. To je nepotrebno tveganje, saj se kar 50 odstotkov bolezni – kot so shizofrenija, psihoza, prehranske motnje, panični napadi in druge – začne razvijati prav v času adolescence. Ko prestavimo čas začetka šole, se poleg dosežkov izboljša tudi zdravje mladostnikov.

O zombijih oziroma slovenskih mladostnikih, ki trpijo zaradi kroničnega pomanjkanja spanja, za kar bi bila edina prava rešitev prestavitev začetka pouka, je v Mladini že pisal Staš Zgonik.

Mit številka štiri: »Izmensko delo je nekaj povsem običajnega«

Nagonsko vemo, da delo v dolgih, utrujajočih izmenah vpliva na našo delovno učinkovitost. Katerega zdravnika bi izbrali, ko gre za nujno operacijo – tistega, ki je šele začel svojo izmeno ali tistega, ki jo končuje?

Harvardski oddelek za medicino je opravil raziskavo med zdravniki, ki so delali v 24-urnih izmenah. Rezultati so bili šokantni, saj so pripravniki proti koncu svojih izmen naredili do 36 odstotkov več resnih napak. O tistih, ki so redno opravljali dnevne izmene, pa jih je kar 74 odstotkov kazalo znake iztrošenosti in depresivnosti. Časovno krčenje izmen in bolj premišljeno načrtovanje dni za počitek in okrevanje, je znatno znižalo število napak.

Mit številka pet: »Zgodaj v posteljo in zgodaj iz nje je zdravo«

Ko bi le bilo tako enostavno, poročajo na spletni strani Guardiana: Če začenjamo z delom zjutraj, večina ljudi še vedno izgublja preveč spanca. S tem si zvišujemo možnosti za razvoj sladkorne bolezni, debelosti, srčno-žilnih bolezni, zvišanje krvnega tlaku, depresivnosti … Kasnejši začetki dneva po drugi strani izboljšujejo našo kvaliteto življenja in opravljanje službenih obveznosti.

Mit številka šest: »Spalnica je moje zatočišče«

Mnogi vidijo spalnico kot nekakšno zatočišče pred stresnim vsakdanjikom. Občutek imamo, da si po napornem dnevu enostavno zaslužimo nekaj miru: v spalnici tako ne manjka televizija, tablica in druge oblike tehnologije, preko katerih smo lahko v stiku s prijatelji. Zavedamo se, da je dobro kakšno uro pred spanjem izklopiti vse naprave, toda problem je v tem, da je tehnologija postala integralen del naše sprostitve. Kakovost spanja pa je enostavna boljša, če je spalnica nekoliko ohlajena, zasloni pa ugasnjeni. Izsledki raziskav so torej jasni; na nas in pristojnih institucijah pa je, kako upoštevati te informacije, ki lahko na dolgi rok izboljšajo našo delovno učinkovitost, in pa predvsem naše zdravje.