BBC: Zaradi vojne v Afganistanu nekateri bežijo, drugi pa si želijo ostati
Težko je govoriti o tem, kdo naj bi zmagoval v Afganistanu. Vlada je pod ogromnim pritiskom. Vojska ni dovolj dobro plačana, poleg tega pa je preveč razpršena, že nekaj časa pa ne more računati na vojaško pomoč Nata. Kljub temu skušajo zadrževati talibane; do nedavnega so jim ti povzročali težave v južni pokrajini Helmand. Hkrati se ljudje še vedno predobro spominjajo načina, na kakršnega so uporniki zavzeli mesto Kunduz. Povsem normalno je torej, da so po številu beguncev, ki prihajajo v Evropo, Afganistanci takoj za Sirci. Ljudje v Afganistanu tehtajo med dvema težkima možnostima – tvegati življenje doma ali na poti v Evropo.
Edina stvar, ki je v takšnih okoliščinah pravzaprav v razcvetu, je tihotapljenje ljudi. Eden izmed tihotapcev je za BBC spregovoril o poslovni plati tovrstnega dela. Potovanje iz Afganistana v Iran in na to čez Turčijo v Evropo stane 4500–6300 evrov. Tihotapec dobi od te vsote 10 odstotkov, preostali del pa gre drugim tihotapcem v mreži in za stroške prevoza. Potovanje je polno nevarnosti, česar sogovornik BBC-ja ne prikriva. »Najbolj nevaren del potovanja je med Turčijo in Grčijo, saj policisti streljajo na potujoče, nemalokrat pa pride tudi do prevrnitve čolnov. Toda za varnost skrbi Alah in ne jaz.«
BBC-jev sogovornik je v dilemi glede tega, kar počne – po eni strani čuti, da tem ljudem dejansko pomaga, po drugi pa se zaveda, da mu za to plačujejo. »Pretihotapil sem tudi svoje tri sinove, ki jih zelo pogrešam. Močno me razburi pogled na druge starše, ki jokajo. Svoje službe ne maram, pogosto me peče vest.«
O razmerah v Afganistanu med drugimi priča Arif Mohamady, ki je jezen in obupan: »Tu ni nobenih služb, poleg tega pa je velik problem tudi korupcija. Raje bi živel v državi, v kateri moja vera ne prevladuje. Leta 2007 mi je v samomorilskem bombnem napadu umrl oče, mamo in brata pa so ubili talibani. Zavedam se nevarnosti poti v Evropo, toda raje umrem v takšnih okoliščinah, kot da ostanem tu.«
Kljub neizmernemu obupu pa se najdejo tudi takšni, ki ohranjajo upanje. Skupina mladih ljudi je v imenu tega sprožila digitalno kampanjo »Afganistan te potrebuje«. 23-letni Shakib Mohsanyar pravi, da je potrebno ustaviti t. i. beg možganov, medtem ko tri leta starejši Sharam Mohsanyar meni, da imajo njegovi sodržavljani nerealna pričakovanja o življenju v Evropi. »Bil sem v Nemčiji in videl svoje sonarodnjake, kako so prosjačili za pomoč. To me je zelo pretreslo.« Sharam se seveda zaveda stanja v svoji domovini, toda vseeno meni, da je to pač tveganje, ki ga je potrebno sprejeti, saj obstaja potencial. »To ni konec za Afganistan, potrebno je le prevzeti odgovornost in z dejanji spremeniti državo.«