Na Balkanu se odpirajo stare rane

V senci begunske krize na ulicah kosovske prestolnice Priština in črnogorske prestolnice Podgorica je v teh dneh zmeda. Makedoniji, ki že od leta 2005 čaka na začetek pogajanj za vstop v EU, Bruselj grozi z izolacijo, ker njeni sprti politiki niso pripravljeni sklepati kompromisov. Čeprav na to območje pošilja veliko denarja, EU nima moči, da bi politike prisilila k dialogu. Izraža lahko le razočaranje in skrb, piše nemški Handelsblatt. Razočarani prebivalci se zato izseljujejo. Spomladi se je več deset tisoč Albancev s Kosova in kar cel odstotek prebivalcev Črne gore odpravilo v Nemčijo.

V Kosovu je že skoraj dvajset let problem, kako integrirati srbsko manjšino. EU je po več letih prizadevanj uspelo, da je bil sprejet dogovor s Srbijo o vzpostavitvi skupnosti srbskih občin na severu Kosova, ki 70 tisoč kosovskim Srbom zagotavlja avtonomijo, a albanska opozicija od kosovske vlade zahteva odpravo tega dogovora. Opoziciji je po poročanju STA trn v peti tudi minuli mesec na Dunaju podpisan dogovor o meji s Črno goro.

Opozicijski poslanci so že trikrat v tem mesecu v parlamentu v Prištini uporabili solzivec, da bi preprečili zasedanje. Privrženci strank, ki nasprotujejo tako dogovoru s Srbijo o vzpostavitvi skupnosti srbskih občin na severu Kosova kot tudi dogovoru o meji s Črno goro, so se zbrali tudi pred poslopjem parlamenta.

V Črni gori, ki se že pogaja o vstopu v EU, si opozicija prizadeva strmoglaviti predsednika vlade Mila Đukanovića. Opozicijska Demokratska fronta že več tednov po poročanju STA zahteva odstop vlade in oblikovanje prehodne vlade, ki bi organizirala »prave volitve«, saj da takih doslej v državi še ni bilo. Đukanović Črno goro vodi od 90. let prejšnjega stoletja. Leta 2012 je bil vnovič izvoljen za predsednika vlade. Od neodvisnosti države leta 2006 je na tem položaju že tretjič. Med letoma 1998 in 2002 je bil tudi na položaju predsednika Črne gore. Redne parlamentarne volitve v Črni gori naj bi sicer bile v začetku prihodnjega leta.

V Makedoniji so sprti politiki zdaj porušili vse mostove, namesto da bi novega volilnega imenika pripravili predčasne volitve. Prav tako naj bi začeli preiskavo sumov o kaznivih dejanjih predsednika vlade Nikole Gruevskega. Opozicija je objavila nelegalne prisluhe telefonskih pogovorov med Gruevskim in njegovimi zaupniki, ki naj bi dokazovali, da je predsednik vlade globoko vpleten v korupcijo.

Handelsblatt nadalje ugotavlja, da bi Kosovo, Črna gora in Makedonija notranji mir še kako potrebovali. Vse tri dežele sodijo med najbolj revne v Evropi. Konflikti namreč odganjajo tudi tuje investitorje. S konflikti se poslabšujejo gospodarske razmere in povečuje socialna stiska, zaradi katere se bo še več ljudi odločilo izseliti. »Ob takšnem ekstremnem preziranju ljudi ne bi bilo čudno, če bi nekega dne ostali na Kosovu samo še politiki,« je pred nekaj dnevi objavil časopis Kosova Sot. To očitno velja tudi za Črno goro in Makedonijo.