Kritika / Rudimental: We the Generation

+ + +

Prakse velikih imen britanske plesne scene postajajo zadnja leta vse bolj unitaristične. Njihovi albumi so praviloma funkcionalni: glasbo goni jasen dvojni namen. Prvič, delovati mora v živo, na odrih velikih festivalov pred večtisočglavo množico. Delovati pa mora tudi v etru. Te skupine zato za obvezne radijske obrate, pa tudi za nekaj spremljajoče evforije in pompoznosti praviloma angažirajo trenutno smetano pop vokalistov. Tako gre najpogosteje za projekte epskih refrenov, lestvičnih singlov in matematičnih aranžmajev. Za zbirke posnetkov in ne prave albume. In na samem vrhu britanskega elektronskega popa se zadnja tri leta komolčkata dve imeni: Disclosure in Rudimental.