Države, ki bodo do leta 2100 prevroče za zunanje bivanje

Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko v določenih državah vročinski vali povzročili občutek vročine, ki se lahko primerja s temperaturami do 77 stopinj Celzija, poroča The Independent. Nekateri deli Perzijskega zaliva naj bi bili deležni vročinskih valov, zaradi katerih bo za ljudi tam nemogoče živeti. Do leta 2100 bodo deli Katarja, Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije, Bahrajna in tudi drugih bližnjih držav pod udarom kombinacije vročinskih valov in vlažnosti, ob kateri bo smrtonosni vročinski val iz leta 2003 »deloval kot osvežitev«.

V novi raziskavi revije Nature Climate Change je predstavljena računalniška simulacija tega, kaj bi se lahko zgodilo z globalnimi temperaturami, če se bodo današnji trendi gibanja izpustov ogljikovega dioksida nadaljevali. Napovedan je pojav novih, t. i. super vročinskih valov, ki bodo zadeli Perzijski zaliv v razsežnostih, ki jim še nismo bili priča.

Glede na raziskavo bi lahko vročinski indeks za Perzijski zaliv pokazal celo 74–77 stopinj Celzija, in to do šest ur dnevno. Govorimo o vročini, pri kateri je človeško telo nezmožno proizvesti znoj, s pomočjo katerega bi se znebilo toplote, kar pomeni, da so takšne razmere nevarne celo za telesno dobro pripravljene ljudi, tudi ko govorimo o zelo kratki časovni izpostavljenosti.

Vročinski indeks meri, kako ljudje ob dani vlažnosti občutimo vročino. Pri 100-odstotni vlažnosti namreč človeško telo občuti vročino pri 35 stopinjah, kot bi bilo dejansko 77 stopinj Celzija. »V savni lahko pri določeni vlažnosti zdržimo temperature do 35 stopinj za kratek čas. Sedaj pa pomislite, da bi morali takšne razmere prenašati daljši čas (šest ur ali več),« je bil nazoren soavtor raziskave Elfatih Eltahir.

Takšne temperature sicer ne bi bile na sporedu vsak dan, toda glede na simulacije, naj bi se tovrstni super vročinski valovi do konca tega stoletja začeli pojavljati periodično, na recimo vsakih deset let – prinesli pa bi masovne smrtne žrtve.

To pa še ne pomeni, da bi bil celoten zaliv nenaseljiv. Ljudje v razvitih mesti, kot so na primer Abu Dhabi, Dubaj in Doha, bi lahko živeli v teh zaostrenih razmerah, zahvaljujoč zelo dobri opremljenosti s klimatskimi napravami. Življenje zunaj pa bi bilo kljub vsemu nevzdržno, kar bi lahko povzročilo veliko izselitev. In čeprav razmere v Meki ne bodo tako ekstremne, bi ob tradicionalnem romanju hadž kljub temu zaradi zvišanja vročinskega indeksa prihajalo do številnih smrtnih žrtev.

Če torej ne bomo omejili izpustov ogljikovega dioksida in posledično svetovnih podnebnih sprememb, »da bi se izognili ekstremnim temperaturam in sopari, se bodo morali ljudje, ki živijo na teh območjih, začeti izseljevati,« opozarja raziskovalec z inštituta za znanost Carnegie Chris Field.