Črnogorski premier Milo Đukanović deli potne liste

Črna gora je v zadnjih dneh, zaradi spora med opozicijo in oblastjo, država, v katerih zaradi etničnih delitev v družbi skoraj vse volitve prinesejo povsem enak rezultat (z zmeraj vladajočo stranko DPS v koaliciji s strankami nekaterih manjšin in opozicijo, ki jo večinoma sestavljajo srbske stranke) na številnih področjih kaže pasti, ki spremljajo oblast, ki je že vreč kot 25 let »brez alternative.« Po analizi Centra za državljansko izobraževanje je to zelo razvidno tudi pri državnem, pogosto avtokratskem podeljevanju črnogorskih državljanstev in s tem povezanih potnih listov. Po podatkih institucij v Črni gori je bilo namreč od leta 2008 pa do danes podeljenih 203 »častnih državljanstev«, od tega kar 195 po osebnem priporočilu predsednika vlade Mila Đukanovića, nedavnega gosta slovenske vlade. To seveda ne bi bilo nenavadno, če ne bi črnogorsko državljanstvo dobile tudi številne moralno in tudi mednarodnopravno sporne osebnosti, med katerimi so znani kriminalci, ki se lahko na ta način zavarujejo pred izročitvijo.

V Centru za državljansko izobraževanje (CGO) so prepričani, da je enako pomembno kot pritegniti investicije v Črno goro, tudi »ne izpostavljati tveganju katerikoli vidik diskreditacije države zaradi dodeljevanja te vrste državljanstva.« Po črnogorski zakonodaji lahko namreč izreden oziroma »časten« sprejem državljanstva predlagajo predsednik države, skupščine in vlade, o sprejemu pa odloča ministrstvo za notranje zadeve na podlagi mnenja organov uprave, pristojnih za sprejem, ki morajo podati mnenje, ali za to obstaja interes države. Predsednik Črne gore je doslej podal štiri predloge, od katerih sta bila sprejeta dva, predsednik črnogorskega parlamenta pa devet oseb, od katerih jih je šest dobilo državljanstvo. Premier ni želel sporočiti podatkov, zaradi česar poteka spor med nevladno organizacijo Center za državljansko izobraževanje (CGO) in vlado pred pristojnimi organi, vendar je ne glede na to že danes jasno, da je kar 195 predlogov za podelitev državljanstev Črne gore podal predsednik črnogorske vlade.

Po oceni črnogorskega profesorja Srđana Vukadinovića je postopek pridobivanja črnogorskega državljanstva »področje, na katerem se ne spoštujejo zakoni in kjer obstaja veliko zlorab.« Tako po eni strani številni profesorji, intelektualci in umetniki, ki delajo v Črni gori in so se preselili iz BiH ali Kosova ni dobilo črnogorskega državljanstva,dobili pa so ga ljudje, obsojeni za huda kazniva dejanja. Javnost v Črni gori je bila tako zelo kritična predvsem do dodelitve častnega državljanstva Peteru Munku, investitorju projekta »Porto Montenegro«, partnerju Nathanielu Rotschieldu in Petrosu Statisu, lastniku nekaterih podjetij v Črni gori. Največ prahu se je dvignilo ob dodelitvi častnega državljanstva Taksinu Shinawatri, nekdanjemu predsedniku vlade Tajske, ki je bil v svoji državi obsojen zaradi korupcije in pa dodeljevanje državljanstva Mohamedu Dahlanu, nekdanjemu palestinskemu ministru za notranje zadeve, ki je bil obtožen za milijonsko prevaro in številne kršitve človekovih pravic. Dahlan je bil najverjetneje »povezava« med Đukanovićem ter kraljevsko družino Al Nahjan iz Združenih arabskih emiratov (UAE), ki jo je Đukanović tudi obiskal. Nekdanjemu palestinskemu ministru predsednik Palestine Mahmud Abas očita, da je odgovoren za smrt voditelja PLO Jaserja Arafata. Na zahtevo palestinskih oblasti pa so mu v Jordaniji zaplenili več kot 11 milijonov vredno lastnino. 

V organizaciji CGO ocenjujejo, da gre v večini primerov pridobitve »izrednih« državljanstev Črne gore za javnosti neznane osebe, brez jasnih obrazložitev državnega interesa ter brez javne objave predlogov ter končnih odločitev. »Problem je v dodeljevanju državljanstev na podlagi botrskih in klanovskih zvez ter po osebnih simpatijah in tako se dogaja, da si lahko svetovni kriminalci pod krinko poslovnežev kupujejo črnogorsko državljanstvo za nekaj sto tisoč evrov. S tem si pravzaprav kupujejo svobodo, saj jih omenjeno državljanstvo ščiti pred izročitvijo državam, ki jih iščejo,« pojasnjuje profesor Srđan Vukadinović. Vendar pa namerava Črna gora v kratkem celo razširiti omenjeno industrijo državljanstev, saj vlada razmišlja o uvedbi programa »ekonomskega državljanstva«. Za to naj bi obstajal precej velik interes pomembnih oseb iz tujine.

Celoten postopek »prodaje« državljanstev je že leta 2010 ponujal švicarski odvetnik Christian Kalin, ki je bil zainteresiran za sodelovanje z vlado Mila Đukanovića in je s svojo »prodajo potnih listov« poskušal »pomagati« številnim majhnim državam – pa tudi sebi. Na svojem portalu je objavil podrobnosti prodaje državljanstev, ki bi potekala tako, da bi državljanstvo Črne gore dobili investitorji, ki bi investirali več kot 500.000 dolarjev. V tem primeru bi država zase zahtevala 200.000 dolarjev. Odvetnik je tedaj sporočil, da so bile za prodajo državljanstev zainteresirane Črna gora, Slovenija, Hrvaška in Albanija.

Po ostrih kritikah nevladnih organizacij je predsednik črnogorske vlade Milo Đukanović za nekaj časa »zamrznil« svoj najnovejši izum. Tudi nekatere države na Balkanu in v Evropi so od Črne gore zahtevale, naj se »ne igra s kupoprodajo državljanstev«, zagrozile pa so tudi z uvedbo vizumov za območje Schengena. Dodaten problem Črne gore je diskriminacija državljanov, ki so po poreklu Srbi in si želijo dvojnega državljanstva. Črnogorska zakonodaja grozi z odvzemom črnogorskega državljanstva vsem državljanom Črne gore, ki bi si pridobili ali imeli še srbsko državljanstvo, istočasno pa dovoljuje dvojno državljanstvo državljanom, ki imajo dodatno bosansko, kosovsko, albansko ali kakšno drugo državljanstvo.