Sirski otroci na ulicah Bejruta

Neža Mlakar
2. 11. 2015

© Toni Poljanec

Otroci sirskih beguncev so se z namenom, da bi finančno podprli svoje družine, ki obupano želijo nazaj v Sirijo, organizirali na ulicah Bejruta tako, da turistom ponoči prodajajo rože. Libanon je dom za ogromno število sirskih beguncev, ki bežijo pred vojno, njihova stiska v Bejrutu pa je očitna.

Na petkov večer so ulice na severovzhodu Bejruta polne majhnih postav, ki tavajo mimo vozečih avtomobilov z namenom, da bi voznikom prodali rože, včasih tudi bleščeče čevlje, za dolar ali dva. Otroci prihajajo iz družin, ki so obtičale v negotovosti v Libanonu in si obupano želijo nazaj v Sirijo, piše Chavala Madlena za Guardian. Če imajo srečo, dečki zaslužijo do 10 funtov na noč.

13- letni Abdullah, eden izmed dečkov, je rahlo sramežljiv in preplašen. Izmenično kadi in sesa palec, medtem ko nosi plastično kanglo polno rož. Njegov starejši brat Aboudi, ki se nikoli ne preveč oddalji od njega, pravi, da so v Siriji imeli kvalitetno življenje: »Imeli smo prijatelje, življenje je imelo smisel. Zelo rad bi se vrnil nazaj v Sirijo.« Oba sedaj prodajata rože, ker njihov oče ne more dobiti zaposlitve. Z denarjem tako družina plačuje najemnino in hrano. Ko pade noč, se oba in še šest ali sedem drugih dečkov zbere okrog nekoliko starejšega Sirca, ki je neke vrste »šef«. A pravi, da ne kot gangster. Usmerja jih in uči, kaj je prav in kaj je narobe.

Medtem ko se tok Sircev v Evropo nadaljuje, Libanon ostaja druga država, takoj za Turčijo, z velikim delom sirske populacije. Stiska teh, ki bežijo pred vojno, je v Bejrutu očitna. Ženske z majhnimi otroki v centru tiho beračijo, majhne punčke trkajo na šipe avtomobilov, da bi dobile kakšen kovanec, družine pa so običajno natlačene v revnih predelih mesta.

Sedaj dečki prodajajo rože že dve leti, pogosto do zgodnjih jutranjih ur. Eden izmed njih, Faris al-Khodor, je nedavno izginil. Vrnil se je v Sirijo, da bi videl svojo družino, a julija letos so fantje izvedeli, da je bil ubit v ameriškem bombnem napadu. Aboudi noče verjeti, da je njegov prijatelj mrtev. Prepričan je, da ga starši skrivajo in po internetu širijo govorice, da je mrtev: »Ne vem, ampak ne bi smel biti mrtev.« Starejši Sirec začne peti pesem: »Pridi nazaj, moj brat, in pomagaj mi z rožami …«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja