ZN o problemu begunskih otrok brez državljanstva

Vsakih deset minut se na svetu rodi otrok brez državljanstva, sporočajo Združeni narodi, ki želijo do leta 2024 odpraviti status apatrida, tj. osebe brez državljanstva. V Siriji otroci lahko dobijo državljanstvo le preko očeta, vendar pa je zaradi več kot štiriletne vojne veliko družin ostalo brez očetov. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) želi ta problem odpraviti. Osebe brez državljanstva imajo namreč težave pri dostopu do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in zaposlitve.

V 20 državah, kjer živi največ oseb brez državljanstva, se vsako leto rodi najmanj 70.000 otrok apatridov. Problem je največji predvsem v Mjanmaru, v Slonokoščeni obali in na Tajskem. Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guerres je dejal, da bo problem samo še naraščal, ob tem pa poudaril, da se takšni otroci lahko »soočijo s težkimi problemi, ki jih bodo preganjali vse otroštvo in jih obsodili na življenje v diskriminaciji, frustracijah in obupu«. Izpostavil je tudi težave apatridov pri dostopu do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in zaposlitve. V Mladini smo nedavno pisali o pravici begunskih otrok do osnovnošolskega izobraževanja. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarjala, da je za otroke potrebno organizirati pouk slovenskega jezika in kulture.

Problem se pojavi, ker v Siriji lahko otroci pridobijo državljanstvo le preko očeta. Več kot štiriletna vojna pa je prisilila več kot štiri milijone ljudi k begu, 25 odstotkov družin pa je ostalo brez očetov. UNHCR med drugim predlaga reformo diskriminatornih zakonov, ki preprečujejo, da bi se državljanstvo z matere prenašalo na otroka. Menijo tudi, da bi otrok moral postati državljan države, v kateri je rojen.

Vojna je namreč prisilila več sto tisoč Sircev, da skušajo najti novi dom v Evropi in drugod po svetu, vključno z ženskami, ki so med potjo rodile. UNHCR izpostavlja, da je za sirske begunske otroke, ki se rodijo v državah azila, vitalnega pomena registracija rojstva, saj mnoge ločijo od staršev ali družin. S tem bi preprečili, da bi otroci ostali brez državljanstva, priznalo pa bi se jim tudi, da so Sirci. To bi jim omogočilo, da se lahko vrnejo v Sirijo, ko bi bili za to dani pogoji, so pojasnili pri UNHCR. V Mladini smo pred kratkim pisali o tem, kako si nekateri sirski otroci, ki na ulicah Bejruta s prodajo rož finančno pomagajo svojim družinam, želijo nazaj v Sirijo, saj je tam zanje »življenje imelo smisel«.

V poročilu, ki ga bo danes na sedežu ZN predstavil Guarres, UNHCR izpostavlja, da so v 30 državah potrebni nacionalni dokumenti za dostop do osnovne zdravstvene oskrbe, v 20 državah pa se otroci brez teh dokumentov ne morejo niti cepiti. V poročilu še izpostavljajo, da je glavni vzrok tega, da nekateri ne morejo dobiti državljanstva, prav diskriminacija, saj lahko v 20 državah zavrnejo podelitev državljanstva na podlagi narodnosti, rase ali vere. V nekaterih državah pa zakonov, ki to preprečujejo, ne upoštevajo. Tako npr. v Dominikanski republiki potomcem Haitijcev pogosto ne dajo državljanstva.