»Slovenci smo razmeroma nevzgojeni, ne vemo, katerim vrednotam slediti, imamo sicer dovolj spontane srčnosti, manir pa tako rekoč nobenih.«

Dr. Borut Ošlaj predava filozofijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V fokusu njegovega preučevanja so vprašanja etike in filozofske antropologije. Je avtor več knjig, letos pa je izšlo njegovo delo Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu. V njej, med drugim, s filozofsko vedo utemeljuje koncept svetovnega etosa, na podlagi katerega naj bi s premislekom in v dialogu med različnimi skupinami v družbi, tudi med pripadniki različnih veroizpovedi, iskali skupni odgovor na moralne in etične zagate sodobnega sveta. Dr. Ošlaj je soustanovitelj Gibanja svetovni etos Slovenija in član državne komisije za medicinsko etiko.

Kaže, da bog sodobnega sveta ne zadovoljuje kot vir smisla in kot merilo za človekovo ravnanje. Kaj lahko potemtakem utemeljuje naša moralna dejanja?

Človeška kultura, zlasti naša zahodna, se je dolgo, od Platona do konca 19. stoletja, utemeljevala in orientirala glede na metafizično triado, torej znotraj razmerij boga, sveta in človeka. Iskala je odgovore na vprašanje, kako ponuditi človeku temeljne usmeritve smisla in vrednot in kako te izpeljati iz vrhovnega postulata, boga. V 19. stoletju, najkasneje od Nietzscheja, ki je razglasil smrt boga, se je izkazalo, da metafizična matrica pojasnjevanja sveta in utemeljevanja človekove vloge v njem ni bila zadostna. Vprašanje, ki se postavlja od tedaj do danes, je, ali je mogoče glede na prevladujoče nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v sodobni zahodni družbi koncipirati nov kažipot, novo osnovno zvezo temeljnih pojmov človeka in sveta. Človek in svet sta namreč še vedno temeljna pojma, ne moremo ju zaobiti, ker smo še vedno del sveta, v katerem se moramo na moralni ravni orientirati. Ker je pojem boga danes v univerzalnem smislu nezadosten koncept, se postavlja vprašanje, kaj lahko vsaj tako prepričljivo kot tradicionalni pojem boga utemeljuje naša moralna dejanja ter v tem povezuje verujoče in neverujoče.