Ihta / Maja Novak: To ni dežela za logiko
Ali: Begunci ne letijo v nebo
Nekje v Šiški ob enajstih dopoldne. O poklicu hrupnega razpravljavca dve kavarniški mizici stran in o njegovi poklicanosti zanj lahko sklepam le po izjavi, da po njegovi krivdi »baba pizdi, ker je že tri tedne brez bojlerja« (pa seveda po tem, da je ob enajstih dopoldne v bifeju, čeprav ni prekarec), o izobrazbi pa sklepam po žlahtnosti govorice. Možakar ve vse o vsem. »A ste že opazil’,« reče, »da se do zdej še noben begunc ni razstrelu?« Sogovorniki in natakarica za šankom ga nemo gledajo, ne vedoč, kam meri. »To je finta, razumeš,« pojasni strokovnjak za vse živo. »Čeb se že zdej kdo razstrelu bi pol’cija bol ahtala nanje in jih nebi pustila naprej. Tko da bojo zanalašč počakal’ da bojo že kakšne tri leta živel’ tu pr nas in šele pol se bojo razstrel’l!«
