"Evropska periferija, zaenkrat Slovenija, postavlja žico in tako za EU opravlja umazano delo" 

Ko je Madžarska postavila bodečo žico na svojih mejah, ni bilo razumevanja ne v Bruslju ne v Berlinu. Zdaj, ko Slovenija postavlja žico, pa nemška kanclerka Angela Merkel kaže globoko empatijo do Ljubljane, danes ocenjuje Večernji list, ki se sprašuje, kakšna je razlika med madžarsko in slovensko žico. Po poročanju hrvaškega časnika je v Nemčiji stotine tisoč beguncev več, podpora javnosti deset odstotkov nižja, spopadi med CDU Merklove in bavarskim CSU pa se kar vrstijo. Večernji list dvomi, da je bila odločitev za zavarovanje schengenske meje zgolj slovenska.

"Verjetno je odločitev o točnem trenutku postavitve ograje padla v Ljubljani. Premier Miro Cerar je vljudno počakal, da ne bi vplival na volitve na Hrvaškem, a je dan zatem, 9. novembra, na dan, ko se je leta 1989 začelo rušenje Berlinskega zidu, odločil o žici. Prave razloge za postavitev žice je treba iskati v spremembi stališča Merklove, ki je morala pogoltniti občutke zgodovinske krivde in obljube, da Nemčija nikoli več ne bo zaprla meje, kaj šele postavila bodečo žico, ki na naslovnici primerja Cerarja z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom," še navaja hrvaški časnik.

Pri Večernjem listu se hkrati sprašujejo, kako zdaj ustaviti vse hitrejše kolo zgodovine, saj se je EU pokazala kot "tragično nesposobna pri nadzoru meje, Merklova pa zaenkrat ne more reči: Halt!".

Tako je prepuščeno, da evropska periferija, zaenkrat Slovenija, pred priseljence postavi žico in za vse njih opravi umazano delo, sklene komentatorka hrvaškega časnika.