"Bodeča žica ob reki Kolpi je nož v srce preživetju prebivalcem ob južni meji"

Slovenska vojska je danes začela postavljati bodečo žico tudi na slovensko-hrvaški meji v Beli krajini. Metliški župan Darko Zevnik je izjavil, da na omenjenem območju potek meje ni sporen in da so o postavitvi ograje lastnike tamkajšnjih zemljišč obvestili, ograjo pa "sprejemajo v sklopu državnih ukrepov za zaščito državljanov" in da se bodo morali z njo sprijazniti. Nasprotnega mnenja pa je direktor Razvojno informacijskega centra (RIC) Bela krajina Peter Črnič, ki je v odprtem pismu ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku izrekel pomisleke o postavitvi bodeče žice na južni meji ob reki Kolpi. Po njegovem bo imela postavitev žice na "edini zares veliki naravni oviri na več kot 600 kilometrov dolgi meji s Hrvaško" negativne vplive na že tako obubožano gospodarstvo v eni najrevnejših slovenskih subregij.

"Področje in zaselki ob reki Kolpi zaradi odmaknjenosti in pomanjkanja infrastrukture že desetletja predstavljajo demografsko najbolj ogroženo območje v pokrajini, ki že v celoti beleži upad prebivalstva. Tako smo belokranjci leta 1850 predstavljali 3 odstotke slovenskega prebivalstva, danes pa zgolj 1,3 odstotka. Padec ni samo relativen, temveč tudi absoluten, saj se je v 160 letih število prebivalcev zmanjšalo kar za petino, medtem ko se je v istem časovnem obdobju število prebivalcev Slovenije več kot podvojilo," je zapisal Peter Črnič in dodal, da je turizem praktično edina gospodarska panoga, ki v odročnih krajih predstavlja možnost zaposlitve mladim. Le-ta je skoraj izključno vezan na reko Kolpo ter naravno in kulturno dediščino rečnega obrežja, ki v občini Črnomelj v celoti leži v zaščitenem območju krajinskega parka Kolpa. Reka Kolpa je leta 2010 od Evropske komisije in s sodelovanjem STO prejela nagrado Evropske destinacije odličnosti za razvoj turizma, ki temelji na trajnosti.

Črnič je mnenja, da je bodeča žica v varovanem območju narave ne samo nesprejemljiva iz naravovarstvenega vidika, temveč tudi iz vidika plašno razvijajočega se turizma. "Bodeča žica ob reki Kolpi je nož v srce vsem naporom, ki jih lokalno prebivalstvo vlaga v izboljšanje razmer do te mere, da bo možno preživetje ob južni meji. Naj omenim, da so možnosti za turistične investicije vsled naravovarstvenih in drugih omejitev zelo okrnjene, v tej luči pa je ideja o postavitvi bodeče žice skozi polja, gozdove in kampe še toliko bolj absurdna in cinična," pojasnjuje direktor RIC Bela Krajina in poudarja. da se Belokranjci že stoletja borijo za dostojno cestno povezavo s preostankom domovine in da kljub dolgoletnim naporom in prošnjam vsem vladam še vedno ni rešeno vprašanje mejnega prehoda Vinica, katerega lahko polni tovornjaki prečkajo iz hrvaške strani, iz slovenske pa ne.

Črnič je prepričan, da gre za zasmehovanje prebivalcev te "politično nepomembne pokrajine", in ocenjuje, da že od osamosvojitve prispevajo precej več v državni proračun (s čimer financirajo razvite slovenske regije), kot dobijo povrnjeno. "Ironično bomo namesto ceste v svet dobili ogrado iz bodeče žice," še dodaja.

"Kot izkušeni turistični delavec dobro veste, da se dobra reputacija gradi desetletja, izgubi pa se v nekaj dneh. Bodeča žica v biseru narave ne pomeni zgolj izgubo prihodkov v času postavite, marveč regijo zaznamuje za mnogo daljše obdobje. Na kateri strani žice bodo Poletje v Vinici, Schengenfest in desetine drugih dogodkov na bregovih Kolpe? Bomo na vstopno-izstopne točke za čolnarjenje lezli čez stražarska mesta? Bodo turisti v kampih toplo reko zgolj gledali skozi jekleno prepreko? Ekonomska škoda bo za naše skromne razmere neznanska. Žal bo ta žica, tudi če ustavi tokove beguncev, povzročila nov val migrantov. Tokrat ne v obliki vojnih beguncev, temveč v obliki še zadnjih mladih Belokranjk in Belokranjcev, novodobnih ekonomskih migrantov »Made in Slovenia«," opozarja Peter Črnič, ki je prepričan, da še tako veliko povečanje sicer nizkih sredstev za promocijo Slovenije ne bo izničilo negativne podobe bodeče žice ob šotoriščih, kopališčih in festivalih.

Črnič upa, da bo minister ne bo strinjal s politiko, ki bo še poglobila krizo na jugu Slovenije in ki je "simbol ignoriranja potreb tamkajšnjega prebivalstva".

RIC je sicer javni zavod, ki skrbi za promocijo in pospeševanje turizma in podjetništva v Beli krajini. Na področju podjetništva skrbijo za obveščenost podjetnikov o aktualnih projektih in razpisih. Zavod je organizator najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji Jurjevanja v Beli krajini in upravljalec Krajinskega parka Lahinja, Primožičeve hiše (hiše belokranjskih rokodelcev) ter Mestne muzejske zbirke Črnomelj.