Rusija načrtuje »podvodne jedrske drone«

Dve televiziji, ki jih v ZDA označujejo, da so »pod nadzorom Kremlja«, sta nedavno – menda po naključju – objavili posnetek častnika ruske vojske, ki si z zanimanjem ogleduje vojaški dokument, označen s stopnjo vojaške tajnosti, ki prikazuje podrobnosti sistema »Status-6«, nekakšnega »podvodnega drona«. Le-tega naj bi za ruske oborožene sile izdelal Rubin, podjetje za izdelovanje podmornic iz St. Peterburga. Posnetek se je sicer pojavil v poročilih o sestanku predsednika Putina z najvišjimi poveljniki ruske vojske in visokimi politiki, ki ga je imel Vladimir Putin v Sočiju 9. novembra, na vseh naslednjih ponovitvah pa je bila sporna slika iz posnetkov že izrezana. Putinov tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov je potrdil, da so se v mediji res pojavili nekateri »podatki«, ki so bili nato »zbrisani«, ter da bodo v prihodnje zato »brez dvoma sprejeli nekatere preventivne ukrepe.« Vendar pa je to, kar je slika prikazovala, sprožilo precej zaskrbljenih komentarjev v ameriških medijih.

Kot je razvidno iz posnetka, naj bi šlo za nekakšne »podvodne brezpilotne izstrelke«, ki bi jih proti obalam nasprotnika izstrelile jedrske podmornice. Ti izstrelki bi nato potovali avtonomno in svoje termonuklearne jedrske konice detonirali šele v pristaniščih nasprotnika, kjer bi na ta način, kot piše v dokumentu, ki so ga »nehote« ujele kamere ruskih televizij, »ustvarile široka območja radioaktivne kontaminacije, zaradi česar ne bi bile več primerne za vojaške ali ekonomske aktivnosti za zelo dolga časovna obdobja.«

Ali gre samo za zvito propagandno potezo ruskih informativnih bojevnikov ali pa za resničen vojaški program, je v tem trenutku še težko soditi. Vendar je omenjen posnetek izzval veliko pozornosti predvsem v ZDA tudi zaradi še nekaterih okoliščin in podatkov, ki so se pojavili na spornem posnetku. Na prvem mestu ni nepomembno dejstvo, da se je sporni podatek pojavil na srečanju političnega in vojaškega vrha države, kjer je Putin dejal, da bo Rusija »sprejela nujne povračilne ukrepe, da bi okrepila potencial naših strateških jedrskih sil.«

V časniku Foreign Policy so ocenili, da bi takšno orožje mesta, kot so New York, »prekrila z jedrskimi izpusti«, da gre za »nor« projekt, ki spominja »na najbolj absurdne trenutke hladne vojne« ko so zaradi »zastraševanja strategi sledili logiko potiskanja preko previsa in v prepad,« za katerimi je »Putin nostalgičen.«

Še bolj neprijetni so bili podatki, zapisani ob robu dokumenta v »tajnem« posnetku. Ruske jedrske podmornice naj bi bile sposobne izstreliti enega ali več takšnih »avtonomnih podvodnih dronov«, ki bi lahko nato samostojno prepotovali tudi 10.000 kilometrov do svojega cilja. Pot naj bi opravili tako, da jih ameriške ladje ne bi zaznale, na koncu pa naj bi v pristaniščih aktivirali »borbeni komplet« v obliki termonuklearnega orožja. Sistem prav zato, ker bi potoval pod vodo tudi nikoli ne bo mogoče prestreči z ameriško »protiraketno obrambo«.

Zapis o dolgotrajni jedrski kontaminaciji hkrati kaže, da naj bi bile stene jedrskega naboja najverjetneje iz enega od materialov, ki bi ob eksploziji povzročil nastanek velikega nevtronskega sevanja in visoko radioaktivnost. Kot orodje za to lahko na primer služi ovojnica jedrskega naboja iz kobalta. Gre za neke vrste »umazano bombo«, ki pa je bistveno bolj »umazana« od tistih, ki si jih želijo izdelati teroristi.

Ali bodo takšno orožja kadarkoli izdelali je seveda vprašanje, na katerega odgovora v tem trenutku še ni. ZDA so istočasno v težkem položaju, če bi se odločile kritizirati tovrstna orožja, predvsem zaradi lastne sovražne nastrojenosti do vseh pobud za Svet jedrskega orožja. Svoj čas je zaradi strahu pred reakcijo ZDA prav od takšne pobude, ki jo je dala Švedska, odstopila tudi Slovenija. Washington je sicer poslal svojo delegacijo na zadnjo konferenco o jedrskem orožju na Dunaj (Rusija je srečanje bojkotirala), vendar bolj zato, da bi njena delegacija, kot opozarja Foreign Policy, »prepričevala zaveznike, kot so Japonska, da naj se vzdržijo ob glasovanju glede resolucije o humanitarnih posledicah jedrskega orožja.« Odstop ZDA od številnih pogodb z Rusijo, ki omejujejo razvoj jedrskega orožja, raketnih izstrelkov in tudi konvencionalnih sil v Evropi, ima zato že zelo slabe posledice za svet. Različni načrti o izdelavi še bolj uničujočih jedrskih sistemov v zadnjih desetletjih po koncu druge svetovne vojne ne le, da niso bili povsod ustavljeni, za kar so obstajali vsi pogoji, pač pa se očitno še naprej izpopolnjujejo.