Še 492 dni …

»Ko zakonodajalec odpravlja protiustavnosti, mora namreč spoštovati tudi druge ustavne vrednote, med njimi načelo, da ima v Republiki Sloveniji oblast ljudstvo.« Tako je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi, da naj volivci na referendumu povedo, koliko in katere pravice lahko imajo istospolno usmerjeni, končal ustavni sodnik Jan Zobec. Zobec je seveda glasoval za referendum o izenačitvi pravic istospolnih parov s heteroseksualnimi.

Svoj glas je podprl z dodatnimi argumenti v najobsežnejšem pritrdilnem ločenem mnenju. A v 16 strani dolgem pojasnilu, zakaj je glasoval za referendum, ne najdemo besede »diskriminacija« ali pa besedne zveze »enakost pred zakonom«, pa tudi ne besed »istospolno«, »homoseksualnost«, »gej« ali »lezbijka«. Iz njegovega ločenega mnenja sploh ni mogoče razbrati, o čem je ustavno sodišče odločalo in kaj je vsebina zakona, o katerem bo odločal referendum … V njem niti z besedo ni omenil teme, o kateri naj bi se (oziroma bi se moralo) sodišče vsebinsko odločati.

Jan Zobec je sicer tisti ustavni sodnik, ki je v času afere Patria javno napadel sodstvo. In tisti ustavni sodnik, ki je za potrebe interesov obrambe v tem postopku javno napadel predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Leta 2006 je bil med petimi vrhovnimi sodniki (skupaj s soprogo Barbaro Zobec in tedanjim kolegom na vrhovnem in sedanjim na ustavnem sodišču Mitjo Deisingerjem, ki je prav tako glasoval za referendum) podpisniki kandidature skupnega kandidata SDS, NSi in SLS za ljubljanskega župana, Franceta Arharja.

Zobec je bil v državnem zboru izvoljen za ustavnega sodnika v času vlade Janeza Janše in je mandat nastopil 27. aprila 2008. Če bo devetletni mandat končal po redni poti, se bo poslovil 26. marca 2017. Oziroma čez 492 dni.