Kritika / Migrantski test

Slovenska politika ima precej skupnega s slovensko javno televizijo. Vsakič, ko se zdi, da so se dotaknili dna, da nižje ne gre, se njihov Marijanski jarek še malo poglobi.

Konec prejšnjega tedna so v Prvem dnevniku nacionalne televizije ugotavljali, da ni jasno, koliko ljudi beži pred spopadi v Siriji, koliko pa se jih je iz drugih držav valu pridružilo zaradi ekonomskih razlogov. Ker je nacionalki kvalitativni pristop v vseh pogledih tuj, so ubrali kvantitativnega. Avstrijci trdijo, da je Sircev kakih dvajset odstotkov, naši policaji pa so jih našteli med trideset in štirideset odstotkov, zato so se v informativnem programu Televizije Slovenija odločili, da zadevo preverijo sami, na terenu, na vzorcu dvanajstih migrantov.

Novinar Boštjan Veselič je ob enih ponoči na Dobovi z vprašanji v arabščini nadlegoval begunce, ki so se vkrcavali na avtobus. Pred tem je povedal, da mu policija stika z njimi sicer ne dovoli, ker naj bi bilo to zanj in za snemalca prenevarno, a je vseeno »izkoristil priložnost in z begunci spregovoril v njihovem maternem, arabskem jeziku«.

Pozdravil jih je s »Salam alejkum«, nato pa po arabsko spraševal, od kod so. Nekaj beguncev je povedalo, da so iz Afganistana, kjer govorijo farsi, perzijščino, pri edinem možaku, ki je zagotovil, da prihaja iz Sirije, pa je Veselič uporabil svoje zadnje skrito orožje, arabski stavek, ki naj bi pomenil »Kako ste?«, in begunca, ki ga ni razumel, uspel spraviti v zadrego. Na koncu je novinar senzacionalistično ugotovil, da med njegovimi »sogovorniki iz Dobove ni bilo nikogar, ki bi obvladal vsaj osnove arabskega jezika«.

Nočni begunski test iz materinščine je bil očitno še eden od nacionalkinih biserov populizma, ki jih redno nizajo v svojih informativnih oddajah. Te tudi redno dajejo vtis, da je konec koncev vseeno, ali so begunci na begu pred vojno ali revščino, ker so tu v glavnem samo zato, da politikom in lokalnim prebivalcem grenijo življenje.

Izpade besa lokalcev nacionalka že od začetka povečanega pretoka beguncev čez njihove kraje redno servira gledalcem v dnevnoinformativnih oddajah. V torek je v Poročilih dopisnik Goran Rovan dostavil svežo dozo gneva krajanov Dobove, ki jih je pred kamero zastopal predsednik krajevne skupnosti Mihael Boranič. Tam imajo po novem bolj urejen in razširjen sprejemni center za begunce, krajanom pa para živce njihov transport. Zaradi avtobusov z begunci se počutijo drugorazredni ljudje, nepomembni, osramočeni pred celim svetom, je bil popolnoma razkačen Boranič. Tudi gospa Cvetka je povedala, da jo vse skupaj zelo moti, ker je na berglah in čaka operacijo kolka.

Spletna stran Zlovenija, ki je razgalila sodržavljane, sosede, prijatelje in znance, ki so širili nestrpnost ter sovraštvo do beguncev in hujskali k pogromu, je pred dvema tednoma poniknila tako nenadno, kot se je pred približno štirimi pojavila. Morda je čas, da dobi sestrsko stran TV Zlovenija, ki bo sistematično razgaljala nestrpnost, hujskaštvo, senzacionalizem in nacionalizem, katerih razširjanje omogoča nacionalna televizija.