Tito je pričakoval zlom Sovjetske zveze do leta 1990

Vrhovni poveljnik oboroženih sil in maršal Jugoslavije Josip Broz Tito se je z najvišjimi poveljniki jugoslovanske vojske zadnjič srečal 21. decembra leta 1979, dan pred dnevom JLA. V delegaciji so bili armadni generali Nikola Ljubičić, admiral Branko Mamula, general-polkovniki Dane Ćuić, Džemail Šarac, Petar Matić, Enver Ćemalović, Dane Petkovski, Ilija Radaković, Dušan Vujatović, Bruno Vuletić, Dušan Korać, Radovan Vojvodić, Branislav Joksović, Dušan Ćorković, viceadmiral Tihomir Vilović, general-podpolkovniki Bora Čaušev in Branko Jerkić ter generalmajor dr. Drago Nikolić. Nihče od prisotnih ni vedel, da bo to njihovo zadnje srečanje z dosmrtnim predsednikom Jugoslavije, saj se je deset dni zatem Josip Broz Tito odpravil v ljubljanski Klinični center, iz katerega se nikoli več ni vrnil.

O tem zadnjem srečanju so se pojavile različne spekulacije, nekateri avtorji so celo trdili, da naj bi Tito generalom predal nekakšen svoj »testament« in podobno. Kot kaže dokument, ki se nahaja v Arhivu Jugoslavije (fond br. 837, fascikel KPR, enota P-2/741), na katerem je na prvi strani zapisano »neredigirano« in »neavtorizirano«, Tito vojaškemu vrhu ni predal nikakršnega »testamenta«, kljub temu pa je bilo na pogovoru podanih nekaj zelo zanimivih ocen mednarodne situacije, predvsem o nameri ZDA, da ekonomsko izčrpajo Sovjetsko zvezo. Ta scenarij se je pozneje uresničil skoraj v celoti. Pogovor, katerega odlomek so objavile Večernje novosti pa je potekal tako:

B. MAMULA: Tisto vaše opozorilo, tovariš Maršal, iz Bugojna, prav o tej situaciji, govori o tem, da je Vaša trdna ocena, da se položaj ne izboljšuje.

PREDSEDNIK TITO: Ne, sploh se ne izboljšuje.

B. MAMULA: Gre nazaj, žarišč je vse več.

N. LjUBIČIĆ: Poslali Vam bomo nek material, oceno italijanske obveščevalne službe, da bi videli, kako ocenjujejo oni. In pogovori – sedaj me je admiral Mamula malo spomnil, da je imel pogovor s sovjetskim vojaškim odposlancem. Italijanska vojaška služba govori o teh raketah, ki jih želijo instalirati tako, kakor da želijo s tem vsiliti oboroževalno tekmo s Sovjetsko zvezo. In ocenjujejo, da to oboroževalno tekmo oziroma ekonomsko tekmo Sovjetska zveza finančno ne more dolgo vzdržati. Da lahko vzdržijo največ do leta 1990. Tedaj bodo doživeli ekonomski zlom. Torej še deset let. In potem jih čaka konec. Zahod in še posebej ZDA pa, glede na njihov skupni nacionalni proizvod in na njihove finančno-ekonomske možnosti menijo, da da lahko to tekmo vodijo dolgoročno. Ocenjujejo, da bodo samo s tem Sovjetsko zvezo privedli v težke razmere. Sedaj se postavlja vprašanje – Rusi to zagotovo vedo, da jim ti vsiljujejo tekmo. Kaj bodo sedaj naredili Rusi. Ali bodo dovolili, da bodo ekonomsko zlomljeni ali bodo še prej nekaj storili. In kaj je to prej? Vojna? Imamo oceno načelnika generalštaba Velike Britanije in on predvideva, da bi lahko prišlo do vojne. V tem obdobju celo hitro pričakuje vojno. Govori celo o letih 1983-1985 kot o tem obdobju.

PREDSEDNIK TITO: Ne mislite si, da jaz mislim, da sploh ne bo vojne. Ne mislim. Meni se zdi, da gre vse v tej smeri. Američani želijo ekonomsko uničiti Ruse, da bi bili nesposobni kot partnerji, oziroma da bi bilo razmerje sil … To sem dejal jaz, prisotna je bila celotna vlada in Carter, ko me je vprašal pred vsemi, zakaj jih Rusi tako sovražijo. Jaz sem jim odkrito dejal, zakaj. Dejal sem jim, to je zaradi oporišč, ki ste jih naredili povsod okoli Rusije po vsem svetu, povsod imate oporišča. In zaradi nevtronske bombe. To za vas ni nobena potreba, ki imate atomsko orožje, tako kot oni in lahko drug drugega uničite z atomskim orožjem. Ampak to je izdatek, veliko ekonomsko breme. Vi to z lahkoto nosite, ker ste ekonomsko trikrat močnejši od Rusov, Rusi pa to vedo. In oni vedo, da jih glede tega vprašanja vi želite pritisniti in zrušiti in tako sem mu rekel za celo vrsto svari zaradi katerih … Jaz, sem dejal, ne vidim nobenega drugega izhoda, kot pa, da se srečate vi in Brežnjev. To sem rekel tudi Brežnjevu, da bi bilo dobro, da se dogovorite. In rekel sem jim, da je tudi drugače absurd, da greste na to nevtronsko bombo. Ta je za tanke, stane pa ogromno. Imate pa možnost, da drug drugega uničite z atomskim orožjem. Zame je atomsko orožje nevarnejše, ker je to strateško orožje za razdalje in vse. Vse to sem jim rekel tam. Tu se niso mnogo branili, niso mogli odgovoriti na vse to … Tam je bil tudi Bžežinski. Samo gledal me je. Ko jim govoriš tako točno skozi dejstva, potem ne vedo, kako naj odgovorijo.

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla še o položaju v Iranu, rušenju Homeninija in pomenu Savdske Arabije za ZDA, zaradi katere so bili Američani po Titovi oceni pripravljeni iti tudi »v vojno.« Del pogovora se je vrtel tudi okoli ogromnega uvoza viskija in drugih pijač, ki so jih v tistem času z devizami v tujini kupovali državljani Jugoslavije in zato samo v Trstu porabili menda kar astronomskih 150 milijonov dolarjev. Tito je na to dejal, da je »viski zasovražil«, čeprav ga je prej pil. Tito je tudi dejal, da prav zaradi napete situacije v svetu »naši ljudje« z devizami bežijo v tujino, da bi jih porabili in da smo »čudni ljudje«, ki se obnašamo »kot Amerika«, Nikola Ljubičić pa je odgovoril, da naši ljudje res »živijo bolje kot v Ameriki«. Tito je še pripomnil, da živi »naš človek bolje od povprečnega Američana«, ker je tam »velika razlika«, Nikola Ljubičić pa je dejal, da je pri tej primerjavi potrebno »izključiti buržoazijo« in da je v Jugoslaviji potrebno pogledati, »kako malo ljudje delajo pri nas in kako dobro živijo«, ker tega ni »nikjer na svetu … «