Ruski protiletalski odgovor

Sestrelitev ruskega letala Suhoj Su-24 je že privedla do nekaterih odgovorov Rusije. »Prva svetovna vojna se je začela zaradi manjšega razloga«, je sestrelitev ruskega letala komentiral spletni portal Bližnjevzhodno oko. Čeprav je nato ruski zunanji minister Sergej Lavrov svet umiril z izjavo, da Rusija Turčiji zaradi tega »ne bo napovedala vojne.« Vendar je že jasno, da bo odgovor Rusije prišel kmalu. Potem ko je bil eden od dveh pilotov sestreljenega letala s pomočjo enot sirske vojne vendarle rešen, je bilo področje padca letala, ki ga nadzorujejo teroristi večkrat močno bombardirano s strani ruskega letalstva. Načelnik ruskega generalštaba Sergej Rudskoj je dejal, da bodo jurišna letala na misiji v Siriji v prihodnje spremljali lovci. Odnosi med Rusijo in med zvezo NATO so zaradi incidenta, najhujšega po kubanski krizi in sestrelitvi vohunskega letala U-2 nad Rusijo - zelo zaostreni.

Ruska križarka Moskva, ki je oborožena z protiletalskimi sistemi velikega dometa, podobnim sistemu S-300 je dobila nalogo, da se približa meji s Turčijo v bližini Latakije, to zračno oporišče pa bo kmalu dobilo tudi še močnejše rakete S-400 »Triumf«, najnovejše in verjetno najbolj zmogljive protiletalske sisteme v svetovnem merilu. »Opozarjamo, da bodo vsi za nas potencialno nevarni cilji uničeni,« je dejal Rudskoj in kot tretji ukrep napovedal tudi prekinitev vseh vojaških stikov z Turčijo. Po besedah načelnika ruskega generalštaba je bil Su-24 najverjetneje zadet z raketo kratkega dosega z infrardečim vodenjem. »Nadzorni sistemi niso zabeležili nobenega poskusa turškega letala da vzpostavi radijski ali vizualni stik z našo posadko,« je dejal Rudskoj. To je potrdil tudi edini preživeli pilot ruskega Suhoja, ki so ga rešili sirski vojaki. Po besedah Rudskoja rusko letalo nikoli ni prestopilo meje s Turčijo, postopek Turčije pa je označil kot flagrantno kršenje memoranduma o preprečevanju incidentov v Siriji, ki je bil podpisan z ZDA in velja za vse člane koalicije, ki jo vodijo ZDA, vključno s Turčijo. Načelnik ruskega generalštaba je prav tako potrdil, da je bil en vojak ubit pri akciji reševanja pilotov, en ruski pilot pa je bil ubit s streli z zemlje, medtem ko je padal s pomočjo padala, kar prav tako predstavlja kršitev vojnega prava s strani teroristov.

Zanimivo je, da je tudi eden od visokih ameriških uradnikov za Reuters izjavil, da je turško letalo zadelo sirsko letalo v trenutku, ko se je le-to nahajalo v sirskem zračnem prostoru in potem, ko je samo za nekaj sekund vstopil v turški zračni prostor. Po uradnih podatkih Turčije naj bi ta kršitev Rusije trajala – 17 sekund, vendar le pri zelo nizki hitrosti letala, pri običajni hitrosti pa kršitev, tudi če bi do nje res prišlo, ne bi mogla trajati več kot nekaj sekund. Torej bistveno več, kot je potrebno za ciljanje in lansiranje rakete turškega lovca. Ta podatek naj bi bil ugotovljen na podlagi količine infrardeče svetlobe, ki jo oddaja letalo. Ruski uradni viri tem trditvam nasprotujejo, zemljevidi gibanja letala ki so jih objavili ruski mediji pa kažejo, da je rusko letalo letelo znotraj meja Sirije.

Zaveznice Turčije v okviru zveze NATO so na posebnem srečanju na vrhu sicer podprle Turčijo, vendar so nekateri politiki evropskih držav, na primer češki predsednik Miloš Zeman, že izrazili nezadovoljstvo zaradi postopka Turčije. Ostra razprava se je vnela tudi v britanskem parlamentu, kjer so nekateri poslanci laburistov opozorili, da se Turčija sploh ne bori zoper ISIS, pač pa s teroristi sodeluje tako, da od njih kupuje tudi nafto ter ob tem napada Kurde, ki se borijo proti Islamski državi ter da je zato zahodna politika na Bližnjem vzhodu »zmešnjava«, v katero ne bi smela vstopiti še Velika Britanija. Britanski predsednik vlade David Cameron je namreč prepričan, da bi Velika Britanija morala intervenirati v Siriji, vendar mora o tem najprej glasovati britanski parlament, ki pa je prav zaradi posledic nezakonite intervencije v Iraku enkrat že zavrnil takšno pobudo britanske vlade.

Ruski predsednik vlade je medtem dejal, da ga turška sestrelitev ruskega letala ne preseneča »glede na informacije o neposrednih finančnih interesih nekaterih turških uradnikov pri oskrbovanju z nafto ki jih predelujejo rafinerije nadzorovane s strani ISIS-a.« Med njimi naj bi bil tudi eden od sinov turškega predsednika Erdogana. Poleg zaščite turkmenske manjšine in njenih gverilcev, ki jih v Siriji oskrbuje Turčija, je prav to verjetno drugi najpomembnejši razlog za sestrelitev ruskega Suhoja. Rusija namreč za razliko od ZDA precej natančno uničuje infrastrukturo ISIS-a, medtem ko so se ZDA doslej z izgovorom, da gre za infrastrukturo, od katere imajo korist tudi »civilisti« izogibale napadom na rafinerije in druge podobne objekte, ter so z ne posebej velikim uspehom uničevale le posamezne konvoje z nafto. Medvedjev je še dodal, da so »brezobzirne in kriminalne aktivnosti Turčije povzročile poslabšanje odnosov med Rusijo in zvezo NATO, to pa ni mogoče opravičiti z nobenimi interesi, vključno s tistimi o zaščiti državnih meja.«

Po oceni Medvedjeva so turške aktivnosti »de facto zaščita Islamske države.« Ruska vlada preučuje tudi dodatne ukrepe proti Turčiji, vključno s prepovedjo nastopa turških podjetij na ruskem trgu in odpoved številnih infrastrukturnih projektov, vključno z gradnjo prve turške jedrske elektrarne. Oblasti so državljanom Rusije tudi odsvetovale potovanja v Turčijo, to pa bi lahko povzročilo izgubo okoli 20 odstotkov ruskih gostov ki vsako leto prihajajo v Turčijo. Žrtev poslabšanja odnosov pa bi lahko bil tudi »Turški tok«, nadomestek za nekdanji »Južni tok«, kar tudi jugovzhodno Evropo, deloma pa tudi Slovenijo potiska v položaj energetskega slepega črevesa Evrope, še posebej ob ponovni ustavitvi izvoza ruskega plina preko Ukrajine.