»Naš svet je postal tako neznansko bogat, da me je sram, da sem njegov del«

upokojena otroška psihiatrinja in filantropinja

»Vedno sem zadovoljna, ko veliko mlajši od mene pridejo sem gor zadihani,« se nasmehne Anica Mikuš Kos, ko prisopiham v njeno mansardno stanovanje v bloku brez dvigala. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino, odkar se je upokojila, pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Predsednica Slovenske filantropije pri 80 letih še vedno vsako leto obiskuje vojna območja in begunska taborišča po svetu. »Letos sem bila dvakrat v Gazi, enkrat v iraškem Kurdistanu, Maroku in Moldaviji.«

Ste morali zaradi prihoda beguncev v Slovenijo odpovedati kakšno potovanje?

Zaradi tega ne, je pa v Gazi sedaj situacija slabša, zato so mi sporočili, naj raje ne hodim. Verjetno bom znova šla tja januarja.