Črna gora prejela vabilo v Nato, Erjavec poudaril, da tudi zaradi prizadevanj Slovenije
Zunanji ministri zveze Nato so danes v Bruslju sprejeli odločitev, da v svoje vrste povabijo Črno goro. Nekdanjo jugoslovansko republiko so pozvali, naj začne pristopna pogajanja, da postane 29. članica zavezništva. "To je zelo dober dan za Črno goro, Zahodni Balkan in celotno zavezništvo," je poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Slovenski zunanji minister je Črni gori najprej čestital kar prek Twitterja, poudaril pa je, da je povabilo Črni gori v Nato uspeh tudi slovenskih prizadevanj.
"Dober dan, Igor. Dobrodošla, Črna gora," je pozdravil Stoltenberg v črnogorščini in poudaril, da bosta s članstvom Črne gore v Natu tako Črna gora kot Nato varnejša.
"To je velik dan za mojo državo. Verjamem, da ga je tudi pošteno zaslužila," pa je izpostavil zunanji minister Črne gore Igor Lukšić in dodal, da je to po neodvisnosti leta 2006 nov pomemben mejnik za državo.
Prejeti vabilo v zavezništvo je po njegovih besedah "prava čast in privilegij". Črna gora tako po ministrovih besedah odpira novo poglavje, kar je priznanje za njena velika prizadevanja. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa poudaril, da je to "pošteno zaslužen korak in pomembno znamenje za regijo".
Erjavec je spomnil, da je Slovenija v vlogi kontaktnega veleposlaništva Nata za Črno goro v letih od 2011 do 2014 iz prve roke videla napredek, ki ga je ta država dosegla na svoji poti k evro-atlantskim povezavam. Poleg tega je današnja odločitev pomembna tudi za širšo regijo Zahodnega Balkana.
"Poleg krepitve stabilnosti v tej strateško pomembni regiji pošilja jasen signal Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, da Natova vrata ostajajo odprta," je izpostavil minister in dodal, da bo Slovenija zato še naprej zagovarjala politiko "odprtih vrat kot zgodbo o uspehu zavezništva, ki se mora nadaljevati, dokler ne bodo vse države v regiji del naše povezave".
"Seveda to ni konec poti. Pomembno delo je še treba opraviti," je opozoril Stoltenberg. Pri tem je izpostavil področje obrambnega prilagajanja in domače reforme, zlasti glede pravne države in boja proti korupciji, ter zagotavljanje javne podpore članstvu Črne gore v Natu. Zavezništvo bo izvajanje teh nalog po njegovih besedah spremljalo v pristopnih pogajanjih in med ratifikacijskim procesom.
Črnogorski zunanji minister je zatrdil, da bo njegova država še naprej enako vestno izpolnjevala svoje naloge kot doslej, in med njimi izpostavil tudi boj proti korupciji.
Stoltenberg pričakuje, da se bodo pristopna pogajanja začela kmalu in da bi lahko bila končana v začetku prihodnjega leta. Nato sledi proces ratifikacije v vseh 28 zaveznicah.
Kako dolgo bo ves proces trajal, ni mogoče napovedati, v primeru zadnje širitve Nata z Albanijo in Hrvaško je denimo od vabila do vstopa trajalo eno leto. Ko bo pristopni proces končan, se bo Črna gora sicer lahko začela udeleževati Natovih sestankov, a zaenkrat brez volilnih pravic.
Da bodo zunanji ministri zavezništva o vabilu Črni gori odločili najpozneje do decembra 2015, so določili na lanskem vrhu Nata v Walesu. V širitvi leta 2004 je Nato dobil sedem novih članic - poleg Slovenije še Estonijo, Latvijo, Litvo, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo. Leta 1999 pa so se mu pridružile Madžarska, Češka in Poljska.
Na vprašanje, ali bo vabilo Črni gori še zapletlo odnose z Rusijo, ki odločno nasprotuje članstvu države v Natu, je Stoltenberg odgovoril, da vabilo Črni gori ni uperjeno proti nikomur, a da pri tem preprosto ne gre za Rusijo, temveč za Črno goro in za Nato. "O članstvu Črne gore bo odločilo 28 članic Nata, nihče drug se nima pravice vpletati," je še izpostavil generalni sekretar, ponovil, da ima vsaka država pravico sama odločati o svoji varnostni ureditvi in dodal, da to velja tudi za Gruzija, ki je danes dobila močno podporo pri njenih prizadevanjih za članstvo v Natu.
Po drugu strani pa je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier izrazil pričakovanje, da se bodo kmalu nadaljevali redni diplomatski stiki med zvezo Nato in Rusijo. Zunanji minister Nemčije, ki si že dlje časa prizadeva za obnovitev rednega političnega dialoga z Rusijo, je danes povedal, da so ministri Stoltenbergu naložili, naj pripravi vse potrebno za oživitev Sveta Nata in Rusije, ki se na diplomatski ravni od junija lani ni sestal. Vzhodne zaveznice so sicer zadržane. Slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak je denimo opozoril, da je treba določiti, kako naj bi ta dialog potekal. Dialog je sicer po njegovih besedah potreben, a vprašanje je, ali naj bo ta v okviru Sveta Nata in Rusije ali raje v kakšnem drugačnem formatu.
O Natu je v svoji kolumni z naslovom Kako smo si podtanili varnost pisal tudi Vlado Miheljak. O tem, zakaj Nato tudi uradno predstavlja nevarnost za Rusijo, pa Igor Mekina.