Neposredna demokracija

V zadnji številki Mladine ste med novicami tedna objavili pod naslovom Neposredna demokracija tudi prispevek o pilotnem projektu participatornega proračuna v mariborski mestni četrti Radvanje. V sicer pravilno poudarjenem zapisu, da gre za pilotni projekt neposredne demokracije, ste na koncu zapisali, da se je referenduma udeležilo le 652 Radvanjčanov, kar predstavlja 11-odstotno volilno udeležbo. Radi bi opozorili, da ni šlo za referendum, kjer se odloča za ali proti, temveč za glasovanje, kateri predlagani projekti (predlagali so jih krajani) imajo med Radvanjčani največjo podporo. Izglasovali so torej prioritetno listo projektov, ki jo je do vrednosti 100.000 EUR mestna občina dolžna uvrstiti v proračun za leto 2016 in jih seveda v tem letu tudi izvesti.

Pojasnilo se nam zdi potrebno, saj za tako glasovanje velja 5-odstotni kvorum za udeležbo, v tem poskusnem projektu pa tudi ta ni bil pogoj za veljavnost. Po izkušnjah iz tujine, kjer na tak način ljudje že odločajo o porabi proračunskega denarja, je običajno, da v postopkih in tudi pri glasovanju sodeluje okrog 5-odstotkov odraslih prebivalcev, zato smo bili lahko v Mariboru resnično ponosni, da se je glasovanja udeležilo kar 652 Radvanjčanov, kar je za več kot enkrat presežen kvorum (302). V iniciativi mestni zbor, kjer smo že kmalu po mariborskih vstajah začeli obujati idejo participatornega proračuna (od aprila 2013)smo se zato potrepljali sami, saj smo opravili veliko delo. Še veliko pa ga čaka.