Zloraba?

Minister Boris Koprivnikar, eden izmed obrazov domnevno mačehovske vladne politike do zaposlenih v policiji, je v soboto zvečer v Škofji Loki s svojim bendom »Over forty« nastopil v enem izmed tamkajšnjih gostišč. Ko so odigrali repertoar, sestavljen iz uspešnic skupin Rolling Stones, Eagles, ZZ Top, Status Quo, Carlosa Santane in drugih, se je odpeljal domov. Ni prišel daleč, saj ga je ustavila policijska patrulja, preverila dokumente in opravila alkotest. Slednji je bil negativen, stopnja izmerjenega alkohola je bila še pod dovoljeno mejo in minister se je (s službenim avtomobilom) lahko odpeljal domov.

Koprivnikar ni kršil zakona. A to kasneje ni bilo več pomembno. Javnost je izvedela, da minister uporablja službeni avtomobil za zasebne namene. Čeprav ima do tega pravico po zakonu, ostaja dejstvo, da gre za privilegij, ki ga policisti in večina drugih državljanov nimajo. Minister uporablja službeni avto na stroške proračuna, z njim se vozi na nastope s svojo glasbeno skupino. Za to plačuje bonitete, a bolj je odmevala interpretacija, da privilegirani politik policistom odreka višje plače in sodobnejšo opremo. Policistom je, hote ali nehote, uspelo. Zdi se, da so si izboljšali pogajalski položaj.

Prav v tem je nevarnost. Ni pomembno, kakšni bodo izsledki notranje preiskave ravnanja policistov. Ni pomembno, da so ti še pred zaključkom preiskave hiteli pojasnjevati, da so ministra ustavili zato, ker na tistem mestu pogosto ustavljajo voznike … Dejstvo je, da sta policista v tistem času izvrševala pravico do stavke, o čemer sta obvestila komandirja. Dejstvo je tudi, da so policisti policijske postaje v Škofji Loki, kot kaže, tisto noč test alkoholiziranosti opravili le pri enemu vozniku. Pri ministru Koprivnikarju.

Ne gre za ministra Koprivnikarja osebno, ne gre za privilegije. Sporno je, da so policisti želeli točno določeni osebi in javnosti pokazati (hote oziroma najverjetneje nehote, saj je srečanje s policijo razkril minister sam), da so pri svojem delu selektivni. Ne govorimo o negativni selektivnosti, kot jo omogoča stavka, o neizrekanju glob za male prekrške, pač pa o pozitivni selektivnosti, o morebitni zlorabi represivne moči za določne cilje. Gre za morebitno zlorabo zakonskih pristojnosti, zloraba moči, ki jo ima policija.

Tega si prav zato, ker si to lahko privoščijo, ne bi smeli privoščiti.