Kritika / Fazanarji

za

Nekaj gnilega je v deželi Danski.

Če bi radi videli film, ki prikima splošni tezi, da so družbene elite zarotniške, da si lahko dovolijo vse, da so obsedene s svojimi privilegiji in da so pravno državo prelevile v zaščitnico svojih interesov, potem si poglejte Fazanarje, napet proceduralni triler, sicer danski megahit, v katerem se morata Morck (Nikolaj Lie Kaas) in Assad (Fares Fares), “alkoholik in Arabec”, detektiva iz policijskega oddelka Q, specializiranega za zastarele, nerešene primere in redke nasmehe (spoznali smo ju v Ženski v kletki in romanih Jussija Adler-Olsena), prebijati med znojem in krvjo polpreteklosti, dekadenco elit, težko noir atmosfero, izpranimi barvami, mučeniškimi ženskami, torture pornom, angažiranimi trupli in melanholično brutalnostjo vsakdanjega življenja, da bi prišla do odgovora, ki bi bil samoumeven in že davno znan, če elite ne bi prižigale sveta, v katerem umor ni še nič. Življenje je še hujše. Če si radoveden.