Kritika / Anton Komat: Če boste molčali, bodo kamni govorili

+ + + + +

Globalno segrevanje, hormonski motilci in gensko spremenjena hrana v biti spreminjajo naš planet. V zahodi civilizaciji pa je na delu še popoln razkroj avtonomnosti: ljudje ne znajo več pridelovati hrane, ampak plačujejo farmacevtsko industrijo, da jih obvaruje pred posledicami industrijske hrane, ne znajo več vzgajati otrok, temveč plačujejo psihologe in psihiatre, ne znajo popraviti vodovodne pipe, ne oskrbeti rane ali pozdraviti navaden prehlad brez zdravil. – Ja, v prihodnosti bodo edini, ki bi lahko govorili o preteklosti, le še kamni.

V tako mračni projekciji je celo Komat onemel. Tokrat ne navaja simpatičnih primerov sobivanja v stanovanjskih soseskah, vzajemnosti in blagovne menjave med sokrajani, ne duhovitih idej iz repertoarja posebnežev. Ravna kot realist, popisujoč razkroj, ki ga večina bodisi ne vidi bodisi ga ignorira. Porabniško uživaštvo pač izda račun. Najnazornejši so zgodovinski primeri. Izdelava DDT je bila videti kot genialnost. Ta izjemni insekticid je na mah odpravil tifus in malarijo. Pod njegovim udarom so se znašli komarji in muhe, smrekov zavijač, celo rdeča mravlja. Pršilo se je vsepovsod: po poljih, gozdovih, travnikih, po otroških igriščih, parkih in naseljih, pršili so iz letal in helikopterjev; da bi bilo učinkoviteje, celo po petkrat. Müller je za odkritje učinkovitosti tega sredstva leta 1948 dobil Nobelovo nagrado. Dve leti kasneje sta dva raziskovalca opozorila na porast razvojnih anomalij. Njuno odkritje je udarilo v prazno, tudi naslednje odkritje, da DDT moti nastajanje encimov v jetrih, ni doseglo množic. Leta 1962 je Carsonova izdala knjigo o rakotvornosti sintetičnih kemikalij in četrt stoletja po začetku množične rabe je bil DDT naposled le prepovedan. In podobna zgodba z DES in ftalati. Vse do konca človeške vrste …